Načrtovani ukrepi proti PM10

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja sveženj ukrepov, s katerimi je Zasavje razglasilo za degradirano območje, na katerem bo skušalo zmanjšati onesnaženje s prašnimi delci PM10. Eko krog te ukrepe pričakuje z odobravanjem, a ima na osnutek nekaj pripomb, ki smo jih že posredovali MOP z dopisom D-37/11 (PDF, 116 KB).

Zasavje
Zemljevid območja degradiranega okolja z oznako SI22 (Zasavje) in lokacije merilnih postaj (vir: MOP/ARSO, Atlas okolja)


Mikroskopsko majhni delci PM10 (oznaka 10 pomeni premer 10 μm ali manj; med njimi so torej tudi delci PM2,5 in vsi manjši; glej definicijo ob kazalniku ARSO [ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5) nastajajo v naseljih večinoma med takšnim ali drugačnim zgorevanjem. Kljub temu, da so »manjši od makovega zrna«, v človeškem organizmu povzročajo srčno-žilna obolenja, obolenja dihal in rakasta obolenja. Škodljivost prašnih delcev je celo obratno povezana z njihovo velikostjo – manjši kot so, globlje v telesna tkiva prodrejo in več škode povzročijo.

Zaradi škodljivosti teh drobnih delcev je zanje predpisana dnevna mejna koncentracija 50 µg/m³ zraka, ki se še tolerira, če ne želimo ustaviti vseh peči in avtomobilov. V enem letu je dovoljeno 35 preseganj te dnevne koncentracije, sicer gre za kršenje predpisov EU in EU nam začne groziti, nas začne tožiti in začenja dobivati tožbe, nakar nam bo začela še zaračunavati kazni.

Po pilotni študiji Opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji, ki jo je ARSO izvedel leta 2007 (PDF, 3,4 MB) in kazalniku [ZR15] Izpusti delcev v zrak (vir: Agencija RS za okolje, ARSO) so glavni vir teh delcev individualna kurišča, ki jim sledi promet, delež industrije pa se pri deležu vdihanih drobnih delcev praviloma zmanjšuje, če le kdo ravno namenoma ne rine na to področje s kakšnimi nanodelci, katerih vpliv na človeka še ni dobro raziskan in tudi meriti jih je težko (skrbi nas npr. TKI-jev titanov dioksid, a o tem kdaj drugič).

V Sloveniji se proti delcem PM10 borimo na osnovi Operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (PDF, 4,2 MB). Žal precej neuspešno, saj več naših mest, vključno z Ljubljano, Zagorjem in Trbovljami, presega mejno koncentracijo več kot 35-krat letno. Kljub temu, da ljudje zaradi tega po nepotrebnem umirajo, se zgodi, da se kdaj pa kdaj za dalj časa celo pokvari nadzorni merilnik.

Brifing MOP o kakovosti zraka v Zasavju

Pohvalno je torej, da je Ministrstvo z načrtovano Uredbo (PDF, 405 KB; desno – slika julijskega t.i. briefinga, z ministrom Žarnićem vred, vir: MOP) začelo sistemsko reševati del naše okoljske problematike glede delcev PM10.

MOP si je avgusta pravno pot tlakoval z dvema dokumentoma, ki mu omogočata poznejši sprejem načrtovanih ukrepov:

Ta dva dokumenta smiselno dopolnjujeta Uredbo o o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011) tako, da razglašata območje treh zasavskih občin za posebno podobmočje I. stopnje onesnaženosti, označeno kot SI22 (pač neka oznaka, da se loči od ostalih območij). Na tem območju bo mogoče jeseni razglasiti trajne večletne posebne ukrepe za zmanjševanje PM10.

In kaj prinašajo sami načrtovani ukrepi (PDF, 405 KB)? Korenito posegajo na več področij:

  1. zmanjševanje industrijskega onesnaževanja, sorazmerno s prispevkom k onesnaževanju;
  2. zamenjavo individualnih zastarelih kurilnih naprav s pomočjo znatnih subvencij(!) ali s priključitvijo na mestno ogrevanje;
  3. polivanje in čiščenje prašnih cest;
  4. omejevanje vpliva gradbišč in rudarske dejavnosti;
  5. prepoved vsakršnih ognjemetov v kurilni sezoni.

Kot smo zapisali v pripombah na osnutek ukrepov v dopisu D-37/11 (PDF, 116 KB), smo v Eko krogu na mnoge od teh problemov že opozarjali. Občasno smo tudi kaj dosegli; občina Zagorje ob Savi je, denimo, letos upoštevala našo pobudo za ukinitev prazničnega ognjemeta.

Prav je, da se Uredba glede industrijskega onesnaževanja osredotoča na nalaganje obvez za zmanjšanje dejanske količine emitiranih onesnaževal, ne samo za določanje nižjih mejnih vrednosti. Samo z nižjimi mejnimi vrednosti dejanskih količin emitiranega prahu in drugih onesnaževal sploh ne bi zmanjšali, saj so trenutne (s strani ARSO/MOP določene) mejne vrednosti tako nerealno velikodušne, da imajo celo največji onesnaževalci še dovolj rezerve.

Po drugi strani smo MOP opozorili na nekatere bistvene pomanjkljivosti, ki so nas zbodle v oči, denimo pomanjkanje ukrepov glede kurjenja na prostem, zmanjšanja prekurzorjev PM10 in še posebej zmanjšanja delcev PM2,5, ki sicer res spadajo tudi pod delce PM10, a jih predlog Uredbe ne obravnava posebej. V smislu varovanja zdravja bi jim bilo treba nameniti več pozornosti.

Prav tako je Eko krog pred časom že opozoril na problem razpršenih emisij v Zasavju in na dvojna merila ARSO pri izračunavanju le-teh, saj se za nekatere zavezance izračunajo, za druge pa ne, kljub temu, da je v predpisih in okoljevarstvenem dovoljenju zahteva tudi za izračun razpršenih emisij. MOP ima z novo Uredbo priložnost, da to popravi tako, da se v uredbo vključijo tudi zahteva za izračun razpršenih emisij za vse večje vire in ukrepi za njihovo zmanjšanje.

Nadalje predlagamo, da se v uredbo vključi tudi zahteva, da se pred uvedbo vsakršnih novih virov onesnaževanja ali vsakršno spremembo že obstoječih industrijskih obratov (ali njihovih tehnologij) izdela presoja sprejemljivosti posega z okoljskega in zdravstvenega vidika, tudi če gre za posege, ki jih trenutna zakonodaja prepoznava kot posege, ki sicer ne zahtevajo presoje vplivov na okolje. Na degradirani regiji Zasavja torej zahtevamo strožja merila za uvedbo novih tehnologij ali spremembo obstoječih tehnologij, kot veljajo sicer, vključno s prepovedjo sežiganja odpadkov.

Zaslon z rezultatom preskusnega modela Kooreg

V osnutku uredbe so zelo podrobno obdelane zahteve za modeliranje in prav je, da so stroški modeliranja pripisani onesnaževalcem, skladno z znanim načelom »onesnaževalec plača«, ki onesnaževalcem preprečuje eksternalizacijo okoljskih stroškov na račun lokalne in širše skupnosti, in ki je s členi 9.-11. tudi določeno v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1). Zahtevamo tudi skladnost uporabljenih modelov s smernicami FAIRMODE in pripominjamo, da je le ena referenca delovanja modelirnega sistema v realnem času v domeni podobne dimenzije premalo. Kar se tiče validacije modela, pričakujemo javno predstavitev.

Kljub razvoju modelov, izhodišča za ocenjevanje prispevkov k onesnaženosti zraka ne morejo temeljiti samo na modeliranju. Ni nam bilo tudi jasno, kdaj natančno se bo v modelu prenehalo z uporabo nazivnih emisij. Predlagali smo, da se v program in v izvajanje ukrepov čimbolj neposredno vključijo tudi dejanski sprotni rezultati emisijskih in imisijskih meritev, saj obstajajo situacije (npr. izpadi filtrov), ki jih prognostični način modeliranja ne more predvideti. V (izmerjeno) izrednih dnevih je treba zmanjšati moč in obseg proizvodnje.

Kamnolom Plesko in Trbovlje, avgust 2010

Manjkajo tudi ukrepi za zmanjševanje emisije delcev, ki nastanejo zaradi transporta različnega razsutega tovora, zaradi deponij razsutih tovorov, zaradi nesaniranih odprtih kopov, opuščenih deponij, peskokopov, nesaniranih opuščenih kamnolomov in delovanja obstoječih kamnolomov (na sliki: kamnolom Plesko nad mestom Trbovlje).

Tu predlagamo pospešitev priprave zakonodaje, po kateri bodo upravljalci kamnolomov v Sloveniji, ki so navedeni v prilogi 4 Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list št. 31/07), morali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za izkoriščanje mineralne surovine tako kot to določa 6. člen omenjene uredbe.

Rezultati trajnih in občasnih meritev emisije snovi v zrak naj se pošiljajo v obliki, iz katere bodo razvidni tako koncentracijski podatki kot tudi masni pretoki snovi. Dodajamo še zahtevo za kontrolo merilnih sistemov za trajne meritve oz. preverjanje kakovosti AMS. Vsi podatki o emisijah in kontroli merilnih sistemov morajo biti javni in dostopni v najprimernejši elektronski obliki, ki omogoča neodvisne obdelave zainteresirane javnosti. Predobro nas je izučila Žarnićeva kuverta z manjkajočimi podatki, da bi še komu kar tako verjeli na besedo.

Glede na prepletenost interesov v Zasavju bi bilo treba omogočiti, da se kot koordinator določi tudi organizacija s sedežem izven Zasavja, ali pa ustrezno kvalificirana fizična oseba. Pri nadzoru dela koordinatorja naj sodelujeta tudi regijski Odbor za okolje in zdravje ter Delovna skupina za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju, če ju že imamo.

Namen MOP lahko tokrat večinoma pohvalimo. Zasavje bo v Sloveniji od šestih območij I. stopnje onesnaženosti te ukrepe dobilo prvo, torej denarja za subvencije za nove peči in priključek na plinovod pri nas še ne bo zmanjkalo. Pri prometu bo težje, saj bo dolgoročno treba spremeniti današnji življenjski slog, ki ga v veliki meri narekujejo reklame in mnenje sosedov. Pustimo kak dan avto v garaži. Malčki, ki so te dni zakorakali v šolo, niso izjema; prav njih moramo z zgledom naučiti, da se ne vozimo z avtom, kamor gremo lahko peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Naj zdravi otroci hodijo, zato imajo noge.

Iz vsakodnevnih pogovorov vemo, da je bilo do zdaj za marsikoga v Zasavju glavna ovira, da bi puščal manjši okoljski odtis, pomanjkanje možnosti, ne motivacije. Ob protiukrepih, ki jih jemljejo resno država in občani, gre lahko okolje na bolje.

Pošljimo te PM10 v PM!

8 Responses
  1. […] Ukrepe proti PM10 je napovedala že prejšnja vlada, a se je prej zamenjala kot zagotovila proračunska sredstva. Novonastalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se je tega lotilo na novo. Kljub temu, da je bil osnutek ukrepov že v javni obravnavi in smo nanj podali pripombe, se Eko krog trudi obnašati konstruktivno in predloge podaja tudi tokrat. S svojimi pripombami se vključujemo v Načrt za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik izključno zato, ker prepoznavamo prašne delce kot pomemben faktor, ki vpliva na zdravje Zasavčanov. Glavni viri teh delcev so industrija, individualna kurišča in promet, zato morajo tudi ukrepi ciljati na vse te vire. […]

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */