Slovenski združenji občin sta izrazili nestrinjanje z uvedbo kavcijskega sistema, ker naj bi imel vpliv na obseg izvajanja storitev ravnanja z odpadki in prihodke ob nespremenjenih fiksnih stroških. Vrsta raziskav in analiz, ki so jih ob razpravah o kavcijskem sistemu opravile druge države, kažejo, da uvedba sistema stroške spremeni, a občinam v prid. Žal podobne analize za Slovenijo ni.
Kavcijski sistem določen tok komunalnih odpadkov preusmeri v nov, učinkovitejši sistem, najpogosteje plastenke in pločevinke, v nekaterih državah tudi steklenice. Kavcija se vrne tistemu, ki v sistem vrne prazno embalažo in je motivator, zaradi katerega kavcijski sistemi zberejo več embalaže pijač. Zaradi voluminoznosti plastenk in pločevink se občutno zmanjša zasedenost zabojnikov in javnih smetnjakov. Potrebno je manj dela, prevozov z zbiranjem, manjša je teža prevoženih odpadkov, manj je porabljenega goriva in vzdrževanja. To pa odpre možnosti za optimizacijo zbiranja odpadne embalaže in čiščenje smetenja v občinah.
V nadaljevanju predstavimo prihranke pri stroških ločenega zbiranja in smetenja. Poleg tega občine prihranijo še s sortiranjem mešanih komunalnih odpadkov in nadaljnjem odstranevnaju, naj gre za odlaganje ali sežig.
Stroški ločenega zbiranja v občinah
Stroški ločenega zbiranja odpadne embalaže so stroški, ki jih občine v Sloveniji plačajo komunalnim podjetjem, te pa na položnicah zaračunajo gospodinjstvom. V skladu z zahtevami EU v nekaterih državah vsaj del teh stroškov občinam že zdaj krijejo proizvajalci, v Sloveniji še vedno ne.
Kavcijski sistemi imajo nevtralen vpliv na stroške ločenega zbiranja občin. Vzpostavijo in financirajo jih namreč proizvajalci pijač, plastenke in pločevinke se iz rumenih zabojnikov preusmeri v ločeno mrežo. Vračilni avtomati vrnjene plastenke in pločevinke stisnejo ter zmanjšajo volumen, kar pomeni manj odvozov in manj stroškov. Zabojniki za odpadno embalažo v občinah se polnijo počasneje, občutno se lahko zmanjša frekvenca odvoza, občine lahko optimizirajo odvozne poti, tovornjaki se ustavljajo manj pogosto, zniža se skupna teža prevozov odpadkov. To pa prispeva h konkretnim prihrankom pri gorivu, delu in vzdrževanju. Prihranki so večji od prihodkov tudi v državah kot sta Češka in Italija, kjer embalažne družbe občinam že zdaj deloma prispevajo k stroškom ločenega zbiranja.
Na Češkem so izdelali modeliranje stroškov vzpostavitve kavcijskega sistema ter med drugim ocenili vpliv na stroške občin. Če bi kavcijski sistem zbiral plastenke in pločevinke, bi občine skupaj letno prihranile 7 milijonov eur pri stroških dela in stroških tovornjakov.
V Italiji so v študiji o vplivu uvedbe kavcijskega sistema ocenili tudi vpliv na stroške ravnanja z odpadki v občinah. Ob realni predpostavki, da bi kavcijski sistem zbral 90 % plastenk in pločevink, bi z manj odvozi zabojnikov za odpadno embalažo občine skupaj prihranile 18,2 milijona eur letno, pri čemer bi bili prihranki večji v gosteje poseljenih urbanih območjih.
EU predpisi od držav članic zahtevajo, da vse stroške z odpadno embalažo, vključno z ločenim zbiranjem, plačajo proizvajalci, ki izdelke v embalaži dajejo na trg. V nekaterih državah minimalne zahteve načela proizvajalčeve razširjene odgovornosti že velja, v Sloveniji ni urejena niti na ravni zakonodaje. Evropska uredba o odpadni embalaži določa še, da bo po 2030 na trgu EU lahko zgolj embalaža, ki jo je možno reciklirati.
Kaj to pomeni za občine? Stroške ločenega zbiranja odpadne embalaže in čiščenje smetenja jim bodo plačali proizvajalci in ne več gospodinjstva. Kavcijski sistemi bodo kljub ločenem sistemu za embalažo pijač nevrtalno vplivali na stroške občin, saj lahko te zaradi manj ostale komunalne embalaže optimizirajo stroške. Vsa ostala odpadna embalaža ostaja v sistemu rumenih zabojnikov, z njo še naprej ravnajo komunalna podjetja. Ker bo od leta 2030 na trgu le reciklabilna embalaža, se lahko pričakuje tudi manj stroškov z odlaganjem in sežigom.
Stroški občin s čiščenjem smetenja
Plastenke so med najpogosteje napačno odvrženimi plastičnimi smetmi, vsaj toliko je tudi že pločevink. Čiščenje smetenja je pomemben strošek občin, vključuje praznjenje javnih smetnjakov in pomet javnih površin. V vsakoletnih čistilnih akcijah na stotine prostovoljcev znova in znova pobira v naravo odvržene smeti, njihovih ur se ne ocenjuje. Čistilne akcije predstavljajo strošek z odvozom zbranih odpadkov in nadaljnjo obdelavo.
Ne glede na to, v kateri državi so kavcijski sistem uvedli, se je smetenje z embalažo pijač zmanjšalo, v povprečju za polovico, ponekod za več kot 80 %. Še posebej to velja za pijače, ki se zaužijejo na poti, kjer je možnost ločenega zbiranja omejena ali pa je sploh ni. Manj smetenja pomeni manj stroškov čiščenja za občine.
V provinci Ontario, Kanada, so modelirali količino, sestavo in stroške komunalnih odpadkov. Odpadno embalažo zbirajo z Blue Box sistemom, podobno kot pri nas z rumenimi zabojniki, z razliko, da v Ontariu v sistem spadajo tudi javni smetnjaki. Analiza je spremljala čiščenje smetenja in vsebnost embalaže pijač v javnih smetnjakih. Ta zaseda 42 % prostornine, čiščenje provinco stane 14 milijonov cad letno. Povprečen strošek čiščenja smetenja na tono znaša 1.085 cad, stroški javnih smetnjakov pa 1.733 cad letno. Uvedba kavcijskega sistema bi smetenje zmanjšala vsaj za polovico, s čemer bi provinca prihranila 7 milijonov cad letnih stroškov.
Zgoraj omenjena študija v Italiji kaže, da bi občine skupaj poleg stroškov ločenega zbiranja, s kavcijskim sistemom in ob nizki predpostavki 30 % manj smetenja, prihranile še 10,4 milijona eur letno pri stroških smetenja.
Študija na Češkem je ocenila skupne prihranke države s smetenjem po uvedbi kavcijskega sistema, ki bi letno nanesli 82,6 milijonov eur.
Viri:
Češka Republika: Cordle, M., Elliott, L., Elliott, T., Kemp, S., Sherrington, C., & Woods, O. (2019, January 15). A deposit refund system for the Czech Republic: Final report. Eunomia Research & Consulting Ltd. https://www.zalohujme.cz/wp-content/uploads/2019/01/A-Deposit-Refund-System-for-the-Czech-Republic.pdf
Italija: Eunomia Research & Consulting Ltd. (2023, July). Unlocking the benefits of a deposit return scheme in Italy: How a DRS will transform Italy’s beverage recycling (Report for Associazione dei Comuni Virtuosi & A Buon Rendere). https://buonrendere.it/wp-content/uploads/2023/07/Eunomia_July2023_Unlocking-the-Benefits-of-a-Deposit-Return-Scheme-in-Italy-Full-Report-Def.pdf
Ontario, Kanada: Eunomia Research & Consulting Inc., & Geoff Rathbone Environmental. (2024, December). Preliminary municipal litter data analysis. Continuous Improvement Fund. https://thecif.ca/wp-content/uploads/2024/12/Preliminary-Municipal-Litter-Data-Analysis-Dec-2024.pdf