O žrtvah zakonodaje

Vodstvo Lafarge Cementa trdi, da je tovarna žrtev nekonsistentne okoljevarstvene zakonodaje v Sloveniji. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04) je jasna:

Obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred njeno uveljavitvijo zanjo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.


Citirana IPPC Uredba je stopila v veljavo 18. septembra 2004 in s tem določila mejni datum za obratovanje. Če so naprave opravljale določeno funkcijo pred tem datumom, pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja veljajo za obstoječe, če so začele to funkcijo opravljati po tem datumu, veljajo za nove naprave in zanje veljajo strožji okoljski pogoji.

Lafarge je cementarno prevzel leta 2002, dve leti pred mejnim datumom. Namesto, da bi se vodstvo tovarne ukvarjalo s tem, kako proizvodnjo prilagoditi strogim evropskim zahtevam, se je primarno ukvarjalo s tem, kako jo ekonomsko racionalizirati.

Dobiček in število zaposlenih
Prikazani čisti dobiček ali izguba (###, skala levo) in število zaposlenih (-#-, skala desno) v podjetju Cementarna Trbovlje/Lafarge Cement. Lafarge je prevzel cementarno leta 2002. Viri podatkov: FI-PO AJPES. Podatki za leto 2010 niso revidirani. Število zaposlenih v letu 2011 je povzeto po izjavi Desanke Petrič za Radio Kum.

Poleg rapidnega zmanjševanja delovne sile (pred prevzemom 314, danes 130) so leta 2002 kot gorivo uvedli ceneni in umazani stranski naftni produkt petrolkoks. Ravno v tem času so se emisije rakotvornega benzena več kot 3× povečale. Lafarge je plačal za mnenje ZZV Maribor, ki je uradno ugotovil, da povečane emisije nimajo nič opraviti z novim gorivom, pač pa naj bi bile posledica vsebnosti organskih snovi v surovini (kamnini).

Ker Lafarge Cement do 18. septembra 2004 ni uredil zahtevane infrastrukture (manjkala mu je npr. odžvepljevalna naprava, ki so jo zgradili šele leta 2007), je bilo pričakovati, da bo cementarna zaprosila za dve ločeni okoljevarstveni dovoljenji:

  • eno za izdelavo cementa
  • in drugo za sežig odpadkov.

Izdelava cementa s klasičnimi gorivi, brez petrolkoksa ali odpadkov, ob upoštevanju strogih okoljevarstvenih pogojev, za Eko krog ni sporna. Vseskozi pa smo nasprotovali uporabi petrolkoksa in sežiganju odpadkov v cementarniški peči, ker je jasno, da oboje poveča emisije in raznolikost strupov v že tako degradirano zasavsko okolje.

Vodstvo Lafarge Cementa je ta dejstva dobro poznalo in skušalo izvesti pravni manever, po katerem bi bila infrastruktura, s katero bi lahko služili s sežigom odpadkov, proglašena za obstoječo napravo hkrati s staro infrastrukturo za proizvodnjo cementa. Zato so tvegali in združili obe vlogi v eno in potem zaprosili za eno samo IPPC dovoljenje (za izdelavo cementa + za sežig odpadkov) in pri tem računali, da bodo stoletna tradicija in zastarela oprema dovolj velik argument, da ne gre za novo napravo. S takšnim manevrom na vse-ali-nič bi v primeru (za Lafarge) pozitivnega razpleta pridobili oboje: dovoljenje za izdelavo cementa in dovoljenje za sežig odpadkov.

V prvo jim je to celo uspelo. Toda, ko je našim trditvam, da gre za grobe nepravilnosti, najprej pritrdil sam komisariat za okolje EU, nato pa še Upravno sodišče, je moral na koncu svojo zmoto priznati še ARSO, ki je julija letos označil napravo za novo in zavrnil izdajo IPPC dovoljenja po hitrem postopku.

Lafarge je imel vseskozi priložnost, da si premisli, in se ukvarja samo s pridobitvijo dovoljenja za proizvodnjo cementa. Tudi na ustni obravnavi na ARSO maja letos je predsedujoča Logarjeva Lafarge o tem ponovno povprašala. Toda Lafarge je še naprej vztrajal na igri na vse ali nič. Kar bo, pa bo, torej. In je bilo.

Z odločbo je bila zavrnjena zahteva za okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje obstoječe naprave za proizvodnjo cementa in ne samo za sosežig odpadkov, kot je bilo napačno navedeno v nekaterih medijih. (izjava ARSO)

S tem, ko cementarna zaradi lastnega pravnega manevra ni pravočasno pridobila okoljevarstvenega dovoljenja, je izgubila tudi dovoljenje za izdelavo cementa, saj je bilo – na njihovo izrecno zahtevo – oboje zaobjeto v isti vlogi. S tem je vodstvo Lafarge Cementa pripeljalo cementarno in svoje delavce na rob eksistence. Namesto, da bi nezavidljivo situacijo razložili delavcem, se izmotavajo s pravnimi puhlicami in razlagajo nastalo situacijo z vsesplošno zaroto proti njim.

Eko krog se je vseskozi boril proti kurjenju nevarnih odpadkov v Lafarge Cementu – nikakor pa nismo bili proti izdelavi cementa! To, da tudi proizvodnja cementa stoji in je s tem ogrožen obstoj cementarne, je izključno krivda špekulacij vodstva cementarne in njihovih pravnih svetovalcev, ki bodo morali nositi vso krivdo za nastalo škodo.

12 Responses

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */