Z argumenti demantiramo nekatere zavajajoče trditve Lafarge Cementa, objavljene v časopisu Finance, priloga Okolje in energija, 11. februarja 2008, članka “Zasavska mora ministra Podobnika” in “Prepričan sem, da bo naša država spoštovala svojo zakonodajo“.
1. Bojni strupi
Nova uprava LC navaja, da “težko verjamejo, da je mogoče v medije spustiti toliko zavajajočih in zlonamernih trditev“. Zadnja med njimi naj bi bilo namigovanje, da Lafarge Cement v zrak spušča snovi, ki so znane kot sestavni del bojnih strupov. Očitek zahteva odgovor.
Poročilo o občasnih meritvah emisije snovi v zrak iz centralnega izpusta nove razžvepljevalne naprave klinker peči v podjetju LC (meritve so bile junija 2007, poročilo pa je julija 2007 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor) v tabeli 11 navaja povprečne vrednosti emisijskih koncentracij posameznih spojin polikloriranih dibenzodioksinov in polikloriranih dibenzofuranov.
Med njimi je tudi 2,3,7,8-TCDD. Ta spojina (2,3,7,8-TCDD) nastaja tudi kot soprodukt v proizvodnji 2,4,5-T, herbicida, ki je bil pomemben sestavni del kemičnega orožja, ki so ga ZDA uporabljale v vietnamski vojni. Med najbolj znanimi “mavričnimi herbicidi” je Agent Orange, ki mu prav zaradi vsebnosti 13 ppm TCDD pripisujejo zdravstvene težave izpostavljenih vietnamskih domačinov in ameriških veteranov. (Mimogrede omenimo, da so imenovano kemično orožje uporabljali tudi v Koreji).
2,3,7,8,-TCDD je znan karcinogen, ki ga pogosto povezujejo s pojavnostjo mehkotkivnih sarkomov, nehodgkinovih limfomov, hodgkinovih limfomov in kronično limfatično levkemijo. Uporabo agent orangea uvrščajo v najdaljšo kemično vojno v zgodovini, saj se posledice njegovega genotoksičnega delovanja, velike obstojnosti dioksina v okolju in kopičenja v prehranjevalni verigi kažejo tudi pri današnjih vietnamskih generacijah.
Ob tem naj omenimo še eno kemično orožje, ki so ga v Vietnamu v vojne namene uporabljali pod imenom “Agent White”. Ta ni vseboval dioksinov, ampak s kancerogenim heksaklorobenzenom (HCB) onesnažen Picloram. Heksaklorobenzen je med emisijami LC omenjen v Sanacijskem programu za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami snovi v zrak (avgust 2005), v katerem Lafarge Cement navaja, da v cementarni v okviru občasnih meritev izvajajo tudi meritve heksaklorbenzena.
Emisije kancerogenega benzena iz LC so zelo visoke, čeprav LC za Finance zagotavlja, da “zdajšnje meritve ne kažejo nobenih težav z rakotvornimi benzeni in drugimi nevarnimi snovmi“. Sklepamo lahko, da tudi emisije heksaklorbenzena niso zanemarljive.
2. Dioksini in furani
Na svoji spletni strani LC piše, da se “cementarne v splošnem ne soočajo s težavami dioksinov in furanov v izpustih“. V Financah (priloga Okolje in energija, februar 2008) direktor Lafarge Cementa gospod Iztok Virant v zvezi s sproščanjem dioksinov trdi: “Vse raziskave in vsi rezultati kažejo, da povišane vrednosti dioksinov in furanov ne nastajajo pri sosežigu.” Ta trditev ne drži, kar argumentiramo z naslednjimi dejstvi.
Po podatkih USEPA (United States Environmental Protection Agency) je emisija dioksinov iz cementarn, ki sosežigajo nevarne odpadke, do 75-krat večja kot sicer.
V Uradnem listu RS št. 32/2004 je objavljen zakon o ratifikaciji stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnažilih. V 2. členu omenjenega zakona je zapisano, da se pogodbenice zavedajo zdravstvenih težav, ki so posledica lokalne izpostavljenosti obstojnim organskim onesnažilom, zlasti pa učinkom na ženske in prek njih na prihodnje generacije. Še zlasti so poudarjeni dioksini in furani, heksaklorbenzen in PCB, tudi z navedbo virov nastajanja – sežigalnice in peči v cementarnah, v katerih sežigajo nevarne odpadke. Glavni cilj konvencije je zaščita zdravja ljudi in okolja z uporabo previdnostnega načela, predvideva pa zmanjšanje nenačrtno proizvedenih soproduktov (dioksinov in furanov, HCB, …) pri termičnih procesih.
Prepričani smo, da bi se s sosežigom odpadkov količine izpuščenih dioksinov in furanov močno povečale, zlasti PVC plastika je zaradi vsebnosti klora najbolj nevarna, ker se pri tem tvorita klorovodikova kislina in dodatna količina biološko nerazgradljivih dioksinov (sporočilo za javnost MOP, 14. junija 2006).
Tudi pridobljeni podatki občasnih meritev dioksinov v Lafarge Cementu od leta 2003 kažejo, da se bo z dioksini in furani treba soočiti.
Vrednosti dioksinov, izmerjenih v Lafarge Cementu, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ob vsakokratnih občasnih meritvah v tovarni, so naslednje:
| Leto meritev MEV | ngTE/m³ | µgTE/h | µgTE/dan |
|---|---|---|---|
| 2003 | 0,026 | 4,21 | 101,04 |
| 2004 | 0,007 | 1,1 | 26,4 |
| 2005 | Ni podatka | ||
| 2006 | <0,01 | <2 | |
| 2007- junij (prve meritve po zagonu odžveplevalne naprave!) | 0,055 | 9,7 | 232,8 |
| 2008-oktober | 0,035 | 5,9 | 124,6 |
Emitirane količine dioksinov v μgTE/h že zdaj, kot je razvidno iz tabele, niso zanemarljivo majhne. Prav nasprotno, njihova količina je skrb zbujajoča. Zaradi lege tovarne v neprevetreni dolini se obstojne organske spojine, kamor štejemo tudi dioksine in furane, kopičijo pretečno v Zasavju.
Po mnenju WHO je še sprejemljiva količina dnevnega vnosa dioksinov na dan za človeka le 1-4 pg na kilogram telesne teže na dan (1 pg = 1 × 10-12 g oziroma 10-9 mg oziroma 10-6 µg oziroma 10-3 ng). Občasne meritve emisij iz LC, opravljene junija 2007 (prve meritve po zagonu odžvepljevalne naprave v trboveljski cementarni), so pokazale dnevne emisije dioksinov 232.800 ng/dan. Ob upoštevanju še sprejemljivih dnevnih vnosov po WHO ta količina (že brez sežiganja odpadkov) pomeni “sprejemljivi” dnevni vnos za 0,83 do 3,32 milijona odraslih oseb s težo 70 kilogramov.
Res je, da vsa izpuščena količina ne doseže takoj človeških receptorjev. Treba pa se je zavedati, da gre za biološko obstojne in nerazgradljive spojine, ki se kopičijo v procesu prehranjevalne verige in že v izjemno majhnih količinah pomenijo ogromen biološko toksični potencial.
3. Težke kovine
Lafarge Cement na svoji spletni strani piše: “Cementna industrija v splošnem nima težav s težkimi kovinami … Izjema sta talij in živo srebro, katerih spojine razpadejo pri nizkih temperaturah” in v Financah (priloga Okolje in prostor, februar 2008) ponovi, da “vprašanje težkih kovin ni problematično, saj so njihove vrednosti daleč pod mejami emisijskih koncentracij“. Kolikšne so emisije težkih kovin iz Lafarge Cementa, je razvidno iz Priloge 1. Primerjava emisijskih vrednosti in zakonsko določenih mejnih vrednosti je razvidna iz Priloge 2.
Glede na cel spekter emitiranih kovin glede na emitirane količine bi tudi laik (kot nam to pogosto očitajo) le stežka pritrdil, da “vprašanje težkih kovin ni problematično“. Tudi primerjava z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi ni tako rožnata, kot skušajo prepričati. Predvsem naj spet poudarimo, da nas v ozkih in neprevetrenih zasavskih dolinah z množico emitentov zanimajo predvsem emitirane količine posameznih snovi. Te pa nikakor niso zanemarljive.
Morda kje v svetu obstaja cementarna, ki v “splošnem nima težav s težkimi kovinami” (ali pač samo v tem smislu prikaže svoje emisijske meritve in s tem zatiska oči sebi in drugim). Se pa ta hipotetična cementarna s problemom prav gotovo sooči pri poskusih sežiganja odpadkov. Po ugotovitvah EPA bi lahko na primer sežiganje odpadnih gum vsebnost kovin v odpadnih plinih povečalo tudi za 1000 (tisoč!) krat.
Nekoliko nepojasnjena ostaja navedba “izjema sta talij in živo srebro, katerih spojine pa razpadejo pri nizkih temperaturah“. Problem obeh lahko hlapnih težkih kovin smo namreč vse doslej povezovali le s tako imenovanim notranjim kroženjem v postopku žganja klinkerja (mimogrede, podobno notranje kroženje ustvarijo tudi dioksini). Posledica takšnega kroženja in kopičenja obeh kovin v sistemu so nekoliko manjše emisije tekom rednega obratovanje (v tem času navadno potekajo občasne meritve, katerih rezultati so v Prilogi 2) in neznanske količine teh kovin, ki se sprostijo ob izpadih filtrov. Nejasno ostaja, na kakšen način naj bi bil problem talija in živega srebra rešen z razpadom njunih spojin pri nizkih temperaturah, s podvprašanjem ali morda v procesu ohlajanja ne nastajajo celo nove spojine obeh kovin.
Za primerjavo morda navedba, da pri sicer nehlapnem svincu povečani vnosi klora v proces vodijo v tvorbo svinčevih kloridov, ki so precej bolj hlapni in prav tako lahko vstopijo v notranje kroženje. Verjetno je odveč omeniti, da je vsebnost težkih kovin v odpadnih gumah lahko različna, se pa vsebnost kadmija ocenjuje na 1,6-8 mg/kg, živega srebra na 0,42-1,2 mg/kg in svinca na 70-4200 mg/kg. Prav tako je verjetno odveč (spet) poudariti, da se z odpadno plastiko v proces vnaša klor (nujen za nastanek dioksinov).
4. Organske spojine
Lafarge Cement na svoji spletni strani piše, da večina organskih spojin razpade zaradi visokih temperatur na ogljikov dioksid in vodo, v Financah pa direktor LC Iztok Virant navaja: “V našem primeru se za organske ogljikovodike in težke kovine ne spremeni nič, saj zaradi visokih temperatur v peči povsem zgorijo.” To trditev postavljajo na laž zelo visoke emisije organskih spojin, izraženih kot TOC (21.000 g/h), visoke emisije benzena (360 g/h in več) in emisije dioksinov (9,7 μg/h) iz Lafarge Cementa.
Res je, da za TOC (skupni organski ogljik) po stari uredbi ni določene mejne vrednosti. Po letu 2010 pa bo moral tudi Lafarge Cement spoštovati novo uredbo, ki določa mejno vrednost za TOC ob uporabi običajnih goriv na 50 mg/m3 ali 500 g/h. Meritve TOC so predpisane v okviru trajnega emisijskega monitoringa. Najbrž ni naključje, da na spletni strani pri tako imenovanih “on line” meritvah (v resnici gre le za povprečne dnevne vrednosti za dva meseca nazaj), s katerimi se v javnosti vodstvo LC rado hvali, podatki za TOC manjkajo.
Pri TOC gre za mnoge organske spojine iz prve, druge in tretje nevarnostne skupine. Za katere organske spojine gre, ne vemo. Z vidika varovanja zdravja in okolja je popolnoma vseeno, od kod izvirajo. Po našem prepričanju se je tudi emisija organskih spojin povečala s prehodom na petrolkoks, tako kot so se takrat povečale emisije SO2 in NOx. To potrjuje tudi študija Delež velikih nepremičnih virov emisij pri obremenjevanju zraka ter njihov vpliv na kakovost zraka v Zasavju.
5. Emisije SO2 in odžvepljevalna naprava
Direktor Lafarge Cementa Iztok Virant za Finance pravi: “Pred dvema letoma je bil glavni očitek, da okolje možno onesnažujemo z žveplom. Lani smo zagnali odžvepljevalno napravo … Nasprotniki so najprej trdili, da to sploh ni čistilna naprava, zdaj pa pravijo, da naprava dobro dela.”
Ni res, Eko krog že od leta 2004 opozarja (npr. s številnimi dopisi na Ministrstvo za okolje in prostor) na problematičnost emisij kancerogenih snovi (težke kovine, organske spojine) iz Lafarge Cementa in da so emisije žvepla obroben problem.
Ker pa je emisije žvepla najlaže rešiti, so ravno predstavniki Lafarge Cementa vseskozi poveličevali problematičnost teh emisij – češ, zdaj bomo pa rešili velik problem (na to struno so brenkali tudi na Ministrstvu za okolje in prostor). In zgradili so odžveplevalno napravo, ki pa je ne moremo imenovati čistilna naprava, saj glavna, najnevarnejša umazanija ostaja. Odžveplevalna naprava rešuje le obroben problem z žveplom. In zaenkrat ga rešuje uspešno, to smo vedno trdili.
6. Ustavitev Lafarge Cementa
Iztok Virant za Finance pravi: “Najprej je bilo rečeno, da ne bodo mirovali, dokler se cementarna ne bo ustavila … Zdaj so izjavo omilili in hočejo klasična goriva.”
Nikdar nihče ni zahteval, da naj se Lafarge Cement zapre. Tudi peticija, ki jo je podpisalo več kot 14 tisoč Zasavčank in Zasavčanov, omenja le prepoved sežiga odpadkov v cementarni. In to ne glede na to, da je LC nekaj let kršil slovensko zakonodajo in dobesedno neomejeno onesnaževal okolje (kazen je plačal le za leto 2006).
Želimo si le popolno sanacijo Lafarge Cementa, da bo odslej uporabljal najčistejša in najmanj nevarna goriva, da bo njegovo delovanje transparentno in bo spoštoval slovensko zakonodajo. Zgolj to! Če Lafarge Cement ne more zadostiti tem temeljnim pogojem, pa naj zapre proizvodnjo. Navsezadnje gre le za 200 delovnih mest, ki jih bo treba prestrukturirati. Število delovnih mest ne more biti izgovor za škodljivo, celo nezakonito proizvodnjo. Nasproti 200 zaposlenim v LC je več deset tisoč Zasavčank in Zasavčanov z ustavno pravico do življenja v zdravem okolju.
Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog
Prispevek je bil objavljen pod naslovom Odmev: Od bojnih strupov do ustavitve obratovanja cementarne v časniku Finance 66/2008, 7. aprila 2008.
[…] pripomb na svoje ideje. Pospešene postopke naj prihrani za eventualno obdobje, ko bi nas spet ogrožali bojni strupi. // Objavljeno pod Izjave za javnost, Okoljevarstvo, Vse Možno se je narociti na RSS RSS 2.0 […]