Novi stranski udeleženki v zadevi Lafarge

Agencija RS za okolje (ARSO) je prejšnji teden z odločbo 35400-411/2012-17 (PDF, 1,04 MB) kot prvostopenjski organ v zadevi Lafarge le priznala status stranskega udeleženca dvema okoljskima organizacijama: Focus in PIC. Lafarge teh organizacij nikakor ne bo mogel izločiti iz postopka, saj imata urejen pravni status delovanja v javnem interesu. Predvidevamo, da se bo v postopku poslužil novih manevrov.

ARSO je organizacijama PIC in Focus priznala status po tem, ko ju je januarja letos že neupravičeno zavrnila (odločba 35400-411/2012-2; 1,3 MB). Pravico sta poiskali na sodišču, na podlagi sodbe katerega je pristojno ministrstvo vrnilo zadevo ARSO v ponoven premislek.

Ta odločitev pomeni, da Lafargeev manever, v katerem so s pomočjo EIMV skušali izločiti javnost z definicijo vplivnega območja na dvorišču, ni uspel. Od zdaj naprej v postopku sodelujejo:

• Lafarge Cement – kot prosilec za dovoljenje za proizvodnjo cementa in sosežig odpadkov v cementni peči;
• Občina Trbovlje – kot stranska udeleženka;
• kmet Uroš Macerl – kot stranski udeleženec, ob strokovni pomoči Eko kroga;
• Focus, društvo za sonaraven razvoj – kot nova stranska udeleženka, in
• Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC – prav tako.

Verjetno se bo tudi Lafarge zavedel nove situacije in bo povlekel nove poteze. Domnevamo, da bo skušal dovoljenje za sosežig odpadkov dobiti v dveh fazah:

• v prvi fazi bi lahko skušal pridobiti IPPC dovoljenje brez sosežiga odpadkov in ob manjši kapaciteti proizvodnje klinkerja, kot je bila nameravana prej (1000 vs. 1400 ton/dan). S takšno, nižjo, kapaciteto naj bi posloval tudi trenutno, ko še nima dovoljenja IPPC; kar seveda pomeni manj težav in tudi relativno manj onesnaževanja. A skoraj zagotovo bo tudi v tem primeru:
  • vztrajal pri rabi umazanega energenta, stranskega produkta iz rafinacije nafte, imenovanega “petrolkoks“, za katerega ob uvedbi leta 2003 ni predložil študije presoje o njegovem vplivu na okolje,
  • vztrajal pri posebnih odpustkih za izpuste, ki si jih je zlobiral Lafarge sam,
  • in skoraj gotovo se bo ves čas skušal prikazati kot žrtev zakonodaje.
• v drugi fazi bi lahko izvedel piarovski manever, s katerim bi javnosti predstavil “alternativna goriva” kot “rešitev” za zmanjšanje dovoljenih emisij. V tej fazi bi torej:
  • znova uvedel sežiganje odpadkov;
  • ob povečani kapaciteti, kar pomeni obremenjenosti tovarne in posledično večjem tveganju za izpad filtrov;
  • z minornimi spremembami dovoljenih mej, npr. z 20× preveč TOC na 18× preveč TOC (“hej, zaostritev za 10%!“).

Ne trdimo, da bo Lafarge to zares storil – trdimo, da se nam, na podlagi večletnih izkušenj, kaj takega ne zdi nemogoče.

V Eko krogu še naprej vztrajamo pri minimalnih pogojih izpred dveh let, po katerih si predstavljamo normalno obratovanje cementarne Lafarge:

1. Prepovedati sežiganje odpadkov in stranskega proizvoda naftne industrije petrolkoksa v Lafarge Cementu.
2. Emisije snovi v zrak iz Lafarge Cementa morajo biti omejene z mejnimi koncentracijami snovi in hkrati z mejnimi masnimi pretoki snovi in sicer v višini, kot so te zapisane v splošni uredbi (brez posebnih odpustkov, in z nujnostjo spoštovanja mejnih masnih pretokov). Ob tem pričakujemo od ARSO, da bo zaradi varovanja zdravja ljudi, onesnaževalcem v Zasavju postavila celo strožje mejne vrednosti emisij snovi v zrak.
3. Trajne meritve emisijskih in imisijskih koncentracij vseh onesnažil, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje prebivalcev in so njihove meritve tehnološko izvedljive.
4. Rezultati vseh imisijskih in emisijskih meritev morajo biti neposredno dostopni javnosti.
5. Ministrstvo, pristojno za okolje, naj (morda skupaj z Ministrstvom za zdravje in Upravo RS za zaščito in reševanje) določi ukrepe ob izrednih dogodkih, kakršen je izpad filtra.

Obema novima stranskima udeleženkama v postopku, Focusu in PIC-u, izrekamo čestitke ob izborjenem priznanju statusa in ju pozdravljamo. Če nam ne bodo nenehno uletavali stranski lobisti, ni hudir, da nam ne bi uspelo najti razumne rešitve za vse.