Lafarge zdaj poskuša definirati vplivno območje samo na ozkem pasu ob dimniku, s čimer bi iz postopka pridobivanja vnovičnega dovoljenja za sežig odpadkov izključil vse svoje sosede in sploh vso javnost. Agencija za okolje temu ne sme nasesti!
Karikirano predlagano “vplivno območje” (kolikor ga je seveda sploh še treba karikirati, saj je že samo svoja karikatura). Avtor: Dušan Kastelic |
Lafarge si te dni nadeva prijazno masko, a namere po sežiganju odpadkov še vedno ni opustil. Ker je vodstvu jasno, da smo okolišani v dveh letih sežiganja dobili predobro lekcijo, zdaj išče načine, kako pridobiti dovoljenje za sežig odpadkov brez soglasja sosedov, ki bi morali biti sicer stranka v postopku.
Določitev t.i. “vplivnega območja” tovarne je v slovenski zakonodaji pomembna, ker posredno določa stranke, ki smejo aktivno sodelovati v postopku (ne)izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za določeno aktivnost tovarne. Že v prejšnjem postopku za sežig odpadkov, po katerem je Lafarge leta 2009 celo neupravičeno pridobil pozneje razveljavljeno okoljevarstveno dovoljenje za sosežig, se je vodstvo na vsak način trudilo izključiti javnost, s tem, da je razglasilo samo 500-metrsko vplivno območje okoli dimnika in del prebivalstva celo zatajilo. Agencija RS za okolje (ARSO) se je s tem strinjala in na podlagi tega dovolila sosežig odpadkov.
Tragikomično, kot je s strani ARSO leta 2009 požegnano “vplivno območje” že bilo, pa je vendarle vključevalo del parcele kmeta Uroša Macerla, zaradi česar je ta lahko nastopil kot stranka v postopku, prejemal spisno dokumentacijo, ob strokovni pomoči Eko kroga vlagal pripombe, itd.
Ko je prejšnje okoljevarstveno dovoljenje za sežig odpadkov v Lafarge Cementu marca 2011 pogorelo na Upravnem sodišču, julija 2011 pogorelo na ARSO in novembra istega leta še dokončno pogorelo na okoljskem ministrstvu, smo upravičeno pričakovali, da bo tokrat določeno pošteno vplivno območje; laično bi moralo nekako sovpadati z neznosnim smradom in z zdravstvenimi študijami vpliva cementarne na ljudi.
Vodstvo Lafargea, ki se je zavedalo, da na normalen način tovarna okoljevarstvenega dovoljenja s takšnimi odpustki kot leta 2009 ne more dobiti, gre seveda spet na vse ali nič. Pri Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) si je – ob budnem očesu Lafargeevega pravnika Radaka kot “spremljevalca” študije – plačalo študijo “Vplivno območje Lafarge Cement d.o.o.” (februar 2012), ki skuša ARSO in manj izkušene od nas prepričati, da je vplivno območje tokrat še manjše kot že prej sramotno izbrano 500-metrsko; pravzaprav malo večji krompir okoli dimnika (rdeči valj na sliki desno).
Očitno gredo spet na vse ali nič! Zdaj torej predlagajo, da ARSO določi vplivno območje tako rekoč na dvorišču tovarne in hribu za njo, na manj kot 10% površine prejšnjega, že tako sramotno premajhnega uradnega vplivnega območja (in že prej je bilo to samo v krogu 500 metrov od dimnika)! Cilj je jasen: izločiti iz postopka vso javnost, predvsem pa stranskega udeleženca Uroša Macerla, ki s somišljeniki aktivno nasprotuje sežiganju odpadkov in/ali petrolkoksa.
V predlaganem “vplivnem območju” ni niti sivega bloka na Kolodvorski 9 (na desni: pogled na cementarno z okna tega bloka; sam blok in celo pol upravne stavbe je izven deklariranega vplivnega območja!), niti prebivalcev v hišah Ob železnici – še železniške postaje ni notri – v predlaganem “krompirju” skratka ni nobenih bivališč! In prebivalci naj bi to požrli?!
Dejansko že v neposredni bližini živijo mnogi – nihče od njih po novem ni v območju predlaganega “vplivnega območja”:
Za lažjo predstavo dejanskega stanja onesnaževanja si oglejte sliko iz testnega modeliranja za Zasavje in kliknite kakšno onesnaževalo: Zagorje je skoraj vedno obarvano iz smeri cementarne, odvisno od smeri vetra večkrat tudi Trbovlje. Čeprav gre za testni sistem (torej ni natančen niti ni zajetih vseh potrebnih vhodnih in zanimivih izhodnih podatkov), vseeno daje neko idejo o tem, kako se ob sežigu nesnage širijo onesnaževala, ki jih spremlja tudi značilen vonj – vonj, ki ga pomnimo in ki ga za nobeno ceno ne bomo zapustili svojim otrokom!
O sramoti, ki sta si jo je Lafarge in EIMV nakopala z arogantno določenim želenim vplivnim območjem, so poročali tudi mediji, predvsem novinarka Polona Malovrh: Lafarge ne sega dlje od dvorišča (Delo, 9. marec 2012) in Izgubljena kredibilnost (Delo, 12. marec 2012).
Aprila se je iztekel rok za oddajo pripomb na ponovno vlogo Lafarge Cementa za sosežig odpadkov. Eko krog jih je prek stranskega udeleženca Uroša Macerla oddal, in med drugim smo z argumenti ovrglli tudi določitev takšnega “vplivnega območja”, očitno določenega po napačni metodi.
Izmišljija z vplivnim območjem na dvorišču tovarne nikakor ne sme iti skozi, pa če ljubljanski del vplivnega območja Lafarge Cementa sega v sam vrh Agencije za okolje! Ob današnjem obisku v Ravenski vasi smo zato okoljskem ministru Bogoviču podarili uokvirjeno reprodukcijo zgornje karikature. Če jo obesiš na steno pisarne, po ljudskem izročilu odganja kapitalske lobiste.
[…] dvema okoljskima organizacijama: Focus in PIC. Lafarge teh organizacij nikakor ne bo mogel izločiti iz postopka, saj imata urejen pravni status delovanja v javnem interesu. ARSO je organizacijama PIC in Focus […]
[…] definiranja vplivnega območja tovarne znotraj tovarniške ograje, z namenom izključiti vse druge stranke v […]
[…] je tako pri EIMV naročil tragikomično študijo, ki je februarja 2012 “pokazala” vplivno območje znotraj tovarniške ograje, s čimer bi se v postopku rad znebil kmeta Macerla in vseh drugih, ki živimo onkraj dotične […]