Odprto pismo predsedniku Pahorju

Zadeva: Srečanje Predsednika Republike Slovenije s Predsednikom Francije

Gospod predsednik!

V dnevnem časopisju smo prebrali kratek povzetek vaših pogovorov s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom. Ob navedbah o vabljenju francoskih naložb, izraženi želji po njihovi poslovni kulturi in očitno celo potrebi po zagovarjanju naših ukrepov pred tujim državnikom, nas spreletava srh.

Že dlje časa opažamo, da vaša zunanjepolitična aktivnost meče nenavadno luč na državljane Slovenije. Če smo bili v preteklosti označeni kot narod hlapcev, to ne pomeni, da smo to še danes in še manj, da bi to kdaj koli želeli biti! Zato menimo, da ste v tokratnih besedah vendarle šli predaleč. V mirnem času je vloga predsednika države krepiti ugled države v svetu. Naprošati tujce, da naj vendarle kupijo naše državno premoženje, v vaši vlogi predsednika države ni dostojno.

Od vas kot našega predsednika večina ne pričakuje, da z delavci delate v preostalih tovarnah, da pomagate v predragih vrtcih ali kidate gnoj na kmetijah, ki se borijo za preživetje. Pričakujemo pa, da boste krepili ugled naše države v svetu in pokazali svetu, da smo pokončen narod, ki zna spoštovati tako sebe, kot tudi svoje delo in kulturo. Kajti narod, ki ne ceni sam sebe, svojega načina življenja in svoje kulture, ne more pričakovati, da ga bodo cenili drugi narodi.

Tak način prodaje ima samo en zanesljiv učinek: nižanje cene državnega premoženja. To premoženje je tudi naše, zato imamo tudi vso pravico zahtevati, da nehate zniževati njegovo vrednost s tovrstnimi prošnjami. Še pred takšno razprodajo državnega premoženja bi bilo treba narediti temeljit obračun, kdo in na kakšen način je povzročil, da smo prišli v položaj, da se razprodajajo najboljša državna podjetja.

Kot predsednik države predstavljate tudi vse nas, ki si hlapčevanja na svoji zemlji ne želimo. Kot veste, imamo s francosko poslovno kulturo, ki jo vabite v Slovenijo, v Zasavju že precej izkušenj. Idealizacija francoske poslovne kulture dobi v zasavskem ekološkem kriminalu povsem drugačne razsežnosti. Ker vam je bila ta problematika v določenem obdobju okoli leta 2010 natančno predstavljena z naše strani, dobro vemo, da ste tej t.i. poslovni kulturi multinacionalke Lafarge botrovali slovenski politični veljaki. Kot primer tega, kako je v praksi videti francoska poslovna kultura, vam navajamo samo nekaj primerov za osvežitev spomina:

• Lafarge je kupil Cementarno Trbovlje leta 2002, ko je ta imela cca. 320 zaposlenih. Do leta 2009 je, kljub temu, da je ustvaril milijonske dobičke, zmanjšal število zaposlenih na 180, in ves čas trdil, da to počne zaradi tega, ker nima dovoljenja za sosežig odpadkov. Po prejemu tega dovoljenja je v dveh letih še dodatno zmanjšal število zaposlenih na 120;
• petletno nepravilno izvajanje emisijskih meritev, ki jih je Lafarge Cement izvajal sam sebi do leta 2006, z nekalibrirano opremo, namesto, da bi najel za to pooblaščenega izvajalca (za to je bil po naši prijavi tudi finančno kaznovan – gl. dopis Inšpekcije, PDF, 56,3 KB);
• obljube direktorja Lafarge Cementa leta 2006, da ne bo podal vloge za sežig odpadkov, dokler se o tem ne dogovori z lokalnimi skupnosti, ob hkratni črni gradnji objektov za sežig odpadkov;
• zavajanje javnosti s trditvijo, da v cementni peči tako ali tako vse organsko razpade na CO₂ in vodo, ob hkratni vlogi za povečanje emisijskih vrednosti za skupni organski ogljik (TOC) na 25-kratnik običajne dovoljene vrednosti od sežigalnic;
• zatrjevanje pravnika Lafarge Cementa pod prisego na ustni obravnavi leta 2011 na takratnem MOP, da ima tovarna ekspertni sistem za varen sežig odpadkov, kar se je izkazalo za laž;
• pritisk Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) na ministra Žarnića glede odvzema dovoljenja Lafarge Cementu leta 2011;
• obisk direktorja Lafarge Cementa v spremstvu lobistov Francija Zavrla in Andreja Drapala pri okoljskem ministru Bogoviču na prvi dan njegovega ministrovanja leta 2012;
• poskus definiranja vplivnega območja tovarne znotraj tovarniške ograje, z namenom izključiti vse druge stranke v postopku.

Takšna je naša izkušnja francoske poslovne kulture in zato od države pričakujemo, da naj nas glede nje vsaj ne tlači globlje v blato, če nam že noče pomagati iz njega.

Lep pozdrav!
Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog

V vednost:

• mediji
• poslanci Državnega zbora RS
• svetniki Državnega sveta RS