Grehi ZZV Maribor

Eko krog na Slovensko akreditacijo podaja predlog za uvedbo postopka za odvzem akreditacije Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV Maribor). Iz dokumentacije, ki nam je na voljo, izhaja utemeljen sum, da je akreditirani organ ZZV Maribor, ob tem, ko je izvajal redna in občasna letna testiranja v Lafarge Cementu, opuščal svoja dolžna dejanja, poleg tega pa iz ravnanj, ki so vsa listinsko podprta, izhaja še sum nevestnega dela ter celo sum storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj.

Navajamo primere utemeljenih sumov krive izpovedbe, nevestnega dela v službi in opustitve dolžnih ravnanj ZZV Maribor oz. pri njem zaposlenih posameznikov. (Novinarjem smo te primere, razen enega, že predstavili na posebni tiskovni konferenci.)

1. Izračunavanje in ocena razpršenih emisij

Kolikor smo ugotovili, ZZV Maribor v oceno o letnih izpustih Lafarge Cementa ni vključil razpršenih oziroma ubežnih emisij, kot to zahteva 20. člen Pravilnika “o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje” (Uradni list RS, št. 105/2008). Enako je zahtevalo tudi razveljavljeno dovoljenje IPPC za Lafarge, kjer je bilo v točki 2.2.8 določeno:

“Razpršeno emisijo snovi iz naprave iz točke 1 izreka tega dovoljenja je treba pri vrednotenju emisije snovi oceniti in količine izpuščenih snovi prišteti emisiji snovi iz izpustov naprave iz točke 1 izreka tega dovoljenja.”

Po 103. členu Zakona o varstvu okolja šteje za kršitev, zaradi katere lahko Ministrstvo z odločbo odvzame pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa, med drugim tudi, če pooblaščena ustanova:

1. dvakrat ne izdela poročila o opravljenih prvih meritvah skladno s prvim odstavkom 20. člena navedenega pravilnika ali
2. dvakrat v oceno o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev iz drugega odstavka 20. člena Pravilnika ne vključi ocene letne količine razpršene ali ubežne emisije.

Spomnimo se še, da smo morali zaradi teh razpršenih emisij že pisati ministru Žarniću, pa jih še vedno nismo dobili. Tudi Ministrstvo za okolje je torej pravi čas dobilo namig, da tu nekaj ni v redu.

2. Napake v monitoringu (spremenjeni izračun emisij za leto 2009)

Zavezanci IPPC, tudi Lafarge, morajo skladno z “IPPC Uredbo” Agenciji RS za okolje (ARSO) sporočati ocene letnih emisij onesnaževal, za katere ARSO v okoljevarstvenem dovoljenju predpiše, da jih je treba spremljati. Za Lafarge, na podlagi opravljenih trajnih in občasnih meritev, to počne ZZV Maribor.

Ko je Eko krog ugotovil, da je Lafarge Cement po podatkih ARSO za leto 2009 eden najhujših industrijskih onesnaževalcev zraka v Sloveniji, glede izpustov rakotvornega benzena celo najhujši, kar je bilo povzeto tudi v medijih, je ZZV Maribor na ARSO naknadno sporočil spremenjene podatke emisij. Novi izračuni so pokazali bistveno (nekajkrat) manjše izpuste nevarnih snovi, ki so prej Lafarge Cement najbolj kompromitirali. Za nekatere manj problematične snovi pa so se izpusti malenkostno povečali. V vsakem primeru gre za popolnoma drugačne izračune izpustov snovi v zrak.

V zvezi s spremembami podatkov na spletni strani ARSO o letnih emisijah je ARSO zapisal, da se napake popravljajo »zaradi napak, ki so jih zagrešili pooblaščeni izvajalci monitoringa«. Po izjavi direktorja ARSO dr. Silva Žlebirja za napačne meritve ni kriv ARSO, ampak izvajalec meritev torej ZZV Maribor oz. pri njem zaposlene osebe.

Pomislimo malo – kako je mogoče, da se večkrat zmotiš pri množenju, pri opravljanju nečesa, za kar si mastno plačan, izrecno akreditiran, in od česar je posledično odvisno zdravje ljudi? In tega ne ugotoviš prej kot tedaj, ko so rezultati medijsko izpostavljeni?

3. Domnevna tiskarska napaka o kapaciteti v poročilu

Eko krog je iz poročil ZZV Maribor ugotovil, da Lafarge Cement obratuje s preveliko kapaciteto – namesto dnevno dovoljenih 1000 (v času, ko še ni sežigal odpadkov) ali 1400 ton (v času zdaj razveljavljenega dovoljenja za sosežig odpadkov) so, po naših izračunih na podlagi poročil ZZV Maribor, obratovali z dnevno kapaciteto več kot 2000 ton klinkerja (žgane nezmlete zmesi laporja in apnenca, iz katere se z mletjem nato pridobiva cement). Občutno preveč glede na dovoljenje, torej.

Ko smo to junija letos ob ponovnem poskusu Lafargea, da bi pridobil dovoljenje za sosežig odpadkov, izpostavili, sta uslužbenca ZZV Maribor pred upravnim organom – meni nič, tebi nič – izjavila, da je v poročilu ZZV Maribor prišlo do tiskarske napake. Namesto besede “klinker” bi po njunem moralo pisati “laporna moka“. Napaka naj bi po navedbah ZZV Maribor bila tiskarska in naj ne bi vplivala na pravilnost rezultatov meritev iz tega poročila.

Pri tem ni jasno, zakaj bi kogarkoli sploh zanimal podatek o proizvedeni laporni moki, ki je zgolj predfaza klinkerja, če pa je omejitev proizvodnje Lafarge Cementa določena s tonami klinkerja. Tiskarska napaka tistega, ki je takšni ustanovi dal akreditacijo?

4. Sumi opuščanje dolžnih meritev ob izpadih filtra

ZZV Maribor je leta 2002, ko je bila cementarna še slovenska, meritve emisij izvedel v skladu z 10. členom prej omenjenega pravilnika, torej tako, da so zajele tudi izpad filtra, občasnega izrednega izpusta, ko filtri odpovejo in ne zadržijo več onesnažil, zaradi česar so takrat izpusti najhujši. Od leta 2003, ko je cementarno prevzel Lafarge, takšnih meritev ni izvedel nikdar več.

Predstavniki Eko kroga smo pred leti, ko smo se še lepše – predvsem pa bolj naivno – gledali, obiskali sedež ZZV Maribor, kjer smo izpostavili problem neopravljanja dodatne meritve v Lafarge Cementu. Takrat sta nam Marjan Sajko in Emil Žerjal zatrdila, da dodatne meritve v času izpada filtra po letu 2002 niso več opravljali zato, ker teh izpadov v Lafarge Cementu več ni.

O tem so očitno pozabili obvestiti takratnega direktorja Lafarge Cementa Francija Blazneka, ki je 16. septembra 2004 za Delo izjavil, da so v letu 2003 zabeležili okrog 200 izpadov filtrov, v letu 2004 pa do septembra okrog 50 (PDF, 95 KB).

Kdo tu zdaj ne govori resnice in kje so meritve ob izpadih filtra?

5. Neargumentirano upoštevanje meritev izpustov snovi v zrak, ki so ugodnejše za naročnika

ZZV Maribor je leta 2007 za Lafarge Cement opravil dvoje meritev izpustov snovi v zrak, prve junija in druge oktobra. Za izdelavo letnega poročila (poročilo ARSO; XLS, 554 KB) v izračunu niso upoštevali obojih temveč le druge meritve, ki so se izkazale kot ugodnejše za Lafarge Cement.

Meritve izpustov talija iz Lafarge Cementa v letu 2007. Izvajalec ZZV Maribor je za izračun letne emisije upošteval samo oktobrsko meritev.

Ob tem ZZV Maribor ni dal nikoli nobene obrazložitve, zakaj naj bi bile oktobrske meritve verodostojnejše od junijskih oziroma zakaj naj bi bile verodostojne ravno in edino oktobrske meritve.

6. Napačne navedbe o meritvah izvedenih po standardu

ZZV Maribor je v “Poročilu o emisijah v zrak iz hladilnika klinkerja in mlina cementa v podjetju Lafarge Cement d.d.”, februarja 2009 izrecno navedel, da je meritev izvedena po standardih ISO 10780 in EN 13284-1, ki za nepremične vire onesnaževanja določata pravilen način meritve hitrosti in volumskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih, ter način merjenja majhnih masnih koncentracij prahu.

Po zahtevah standardov ISO 10780 in EN 13284-1 mora biti oddaljenost motenj v pretoku dimnih plinov najmanj 5 hidravličnih premerov dimovodnega kanala pred merilno ravnino. Pri čemer je motnja karkoli, kar lahko vpliva na razvoj toka v kanalu (cevi): sprememba premera, površine, dovod ali odvod, koleno, drug merilnik ipd.

Če, za izpust odpraševalne naprave hladilnika klinkerja, hidravlični (notranji) premer voda pomnožimo s pet, dobimo vrednost 2,5 m × 5 = 12,5 m, kar pomeni da merilno mesto na 10 m ni skladno z zgoraj navedenim standardom, saj je postavljeno preblizu motnje.

Ker so meritve tokov plinov težavne že zaradi same narave turbulentnega toka, je upoštevanje standardov pri meritvah nujno, da je kakršna koli primerjava sploh možna. Standardi predstavljajo najboljše prakse iz sveta, zatorej jih je potrebno dosledno upoštevati. Uporaba nestandardnega merilnega mesta pri meritvah lahko pomeni nepravilnost in neverodostojnost podatkov pridobljenih z meritvami.

Dokazane nepravilnosti, ki si jih privošči ZZV Maribor, so v najboljšem primeru posledica površnosti, zaradi česar menimo, da je povsem zrel za odvzem akreditacije. Naj svojo priložnost raje dobijo ustanove, ki se manjkrat motijo ter za sabo večkrat preverijo, preden pritisnejo žig.