Benzenski rekorder Lafarge

Te dni* je Agencija RS za okolje (ARSO) na svoji spletni strani Emisije iz naprav objavila preglednico količin izpustov snovi v zrak iz industrijskih obratov za leto 2009 (XLS, 422 KB). Podatke, v obliki letnih ocen na podlagi občasnih meritev, so dobili od onesnaževalcev.

In koga to vidijo naše oči? Na lestvici onesnaževalcev z benzenom je Lafarge Cement Trbovlje z 2,6 tone zasedel neslavno prvo mesto med tistimi, ki so oddali poročilo, in to kljub temu, da pol leta ni obratoval:

Mesto	Podjetje	Količina benzena [kg/leto]
1.	Lafarge Cement, Trbovlje	2.614
2.	Lesna TIP, Otiški vrh	1.890
3.	Salonit Anhovo	1.762
…	…	…
15.	ETI Elektroelement, Izlake	15

Prvo naslednje zasavsko podjetje, ki je prijavilo ocene izpustov benzena, je izlaški ETI, in sicer 170× manjšo količino od Lafarga. V trboveljski cementarni so se emisije benzena povečale leta 2003, po uvedbi sežiganja petrolkoksa, kar je bilo kmalu po prevzemu Cementarne s strani multinacionalke Lafarge.

Benzen je seveda strupen. Dolgotrajno izpostavljanje tej snovi povzroča okvare notranjih organov, možganov in dednega zapisa, poškodbe razvoja kosti in kostnega mozga, ter levkemijo. Mejna vrednost benzena je od januarja 2010 v Sloveniji 5 μg/m³ zraka.

V letih 2008-2009 je v Zasavju potekala študija Meritve benzena z difuzivnimi vzorčevalniki (PDF, 3,55 MB), ki je ugotovila, da je glavni vir benzena ogrevanje. O, tudi ta študija omenja Lafarge, češ, da v času izvajanja meritev benzena ni vedno obratoval. Nosilka priprave programa monitoringa na ARSO, v okviru katerega je bila študija narejena, je mag. Tanja Bolte, v prostem času slučajno sestra Petre Kajič (Delo, 19. januar 2010), ki v Lafargu vodi službo za ekologijo.

Zanimivi so tudi izpusti ogljikovega monoksida (CO):

Mesto	Podjetje	Količina CO [kg/leto]
1.	Kolektor Magma, Ljubljana	5.986.761
2.	Talum, Kidričevo	2.609.237
3.	Salonit Anhovo	1.406.250
4.	Termoelektrarna Šoštanj	1.277.000
5.	Kovis Livarna, Štore	1.047.085
6.	Lafarge Cement, Trbovlje	766.372
…	…	…
11.	Termoelektrarna Trbovlje	89.151

Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljikovodikov, kar, kot je že na okrogli mizi z županskimi kandidati povedala ga. Medvešek, kaže na to, da tehnologija izgorevanja v Lafarge Cementu ni primerna. Očitno je bilo celo ARSO sram zapisati tako visoke vrednosti v okoljevarstveno dovoljenje, pa so se raje odločili, da ga modro preskočijo, in s tem Lafargu izpustov CO sploh ne omejujejo. Lafargu prav tako očitno ni treba posebej prijavljati izpustov dioksinov in furanov, ki ob (so)sežiganju plastike nastajajo v dimniku ob relativno nižjih temperaturah glede na samo cementno peč.

Podobno porazna je situacija glede organskih spojin, izraženih kot skupni organski ogljik (TOC):

Mesto	Podjetje	Količina TOC [kg/leto]
1.	Fibran Nord, Sodražica	109.907
2.	Vipap Videm Krško	73.163
3.	Lafarge Cement, Trbovlje	62.789
4.	Sava Tires, Kranj	61.221
…	…	…
9.	Salonit Anhovo	38.238
54.	Svea, obrat Litija	4.449

Skupni organski ogljik (z angleško kratico TOC) po domače povedano meri količino nekakšnih organskih snovi, ki niso zajete drugje, pri čemer nihče prav zares nima pojma, katere snovi bi to utegnile v resnici biti, gotovo je le to, da jih ne bi radi dajali otrokom za zajtrk namesto mleka in žitaric. ARSO ga je Lafargu dovolil izpuščati v obsegu 20 sežigalnic!

Lafarge Cement se v slovenskem merilu “dobro” odreže tudi pri ostalih izpustih: dušikovi oksidi (NO in NO₂, 8. mesto; TET je tu celo na 3. mestu), celotni prah (21. mesto, krepko za TET na 4. mestu), in amonijak, kjer se je z 2. mestom v Sloveniji zavihtel pred perutninske farme:

Mesto	Podjetje	Količina NH₃ [kg/leto]
1.	Ursa Slovenija, Novo mesto	53.760
2.	Lafarge Cement, Trbovlje	39.868
3.	Salonit Anhovo	33.102
4.	Perutnina Ptuj, farma Breg	25.923
5.	Perutnina Ptuj, farma Pikos	25.329
6.	Perutnina Ptuj, farma Kidričevo	23.002
7.	Perutnina Ptuj, farma Trnovec	21.731

Iz Lafarga torej smrdi po gnilih jajcih bolj kot iz kokošnjaka.

Nadvse zaskrbljujoč, a povsem skladen z blagovno znamko (Dnevnik, 23. julij 2010), je Cementarnin porast izpustov težkih kovin:

Kovina	Količina [kg/leto]	Mesto
vsota Sb, As, Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn	119,15	2. mesto, 2-3× več od Anhovega
živo srebro (Hg)	11,05	5. mesto, takoj za Termoelektrarno Trbovlje
talij (Tl)	5,27	1. mesto, več kot železarna Štore in Salonit Anhovo skupaj

Težke kovine v majhnih, a dolgotrajnih, koncentracijah povzročajo kup nevroloških problemov, ki smo jih še včeraj lahko spremljali v Raveni, že jutri pa jih bomo lahko v Ravenski vasi (in drugje).

Opomnimo, da je Lafarge lani deloval le pol običajnega časa, torej so takšne vrednosti kovin resnično zaskrbljujoče. Mogoče v zanosu niso dobro dojeli, kaj vse jim dovoljujejo kuriti, pa poleg gum v peč mečejo še feltne?

---

* Opomba, maj 2011: Prispevek je nastal v oktobru 2010, na podlagi takratnih uradno sporočenih podatkov. ARSO je v februarju 2011 za nazaj spremenil evidenco emisij za 2009. Za večino onesnažil za Lafarge zdaj uradno priznavajo manjše vrednosti kot v času pisanja tega prispevka, za benzen npr. 1,3 namesto 2,6 tone. Uradna razlaga ARSO je, da je izvajalec meritev prej pri množenju zagrešil računsko napako. Izvajalec imisijskih meritev za Lafarge je ZZV Maribor. Naročnik in plačnik njegovih meritev je, skladno s slovensko zakonodajo, Lafarge.