Preseganje omejitev proizvodnje klinkerja

Naši izračuni so pokazali, da je Lafarge Cement v opazovanem lanskem obdobju znatno presegal predpisano količino proizvodnje v peči. Državno inšpekcijo smo zato večkrat povprašali, kako nadzira kapaciteto peči in spoštovanje njenih predpisanih omejitev. Namesto pravega odgovora smo od njih dobili vaje v slogu za izmikanje odgovorom.

Osnova za našo ugotovitev so bila poročila o podatkih trajnih meritev izpustov snovi v zrak (zgled na sliki desno), ki nam jih je takrat na našo prošnjo nekaj posredoval Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP). Gre za podatke, ki jih inšpektorat pregleda takrat, ko izvaja nadzor cementarne. V zahtevani obliki smo jih prejeli le nekaj, ostalih še minister ni mogel dobiti. Že iz tega omejenega nabora podatkov smo lahko preračunali, da je Lafarge Cement v marcu 2011 v opazovanih dneh obratoval s proizvodnjo tudi preko 2000 ton klinkerja na dan, kar za več kot 40% presega dovoljenih 1400 ton iz takratnega okoljevarstvenega dovoljenja za proizvodnjo s sosežigom odpadkov, oz. celo za več kot 100% presega dovoljenih 1000 ton po dovoljenju iz leta 1987, ki je ob razveljavitvi sosežiga marca 2011 spet začelo veljati.

Izračun je preprost in ga lahko ponovi vsak sam, če se le nauči brati poročilo (slika zgoraj). Iz poročila je treba razbrati podatek o povprečni urni proizvodnji za posamezen dan, ter ga pomnožiti s 24 urami. Npr. za zgornji dan, 23. marec 2011, je navedeno povprečje 80 t/h, torej to znese 1920 ton klinkerja dnevno, kar je občutno več kot takrat dovoljenih 1000. Še tako preprost izračun pa ni mogoč, če poročila trajnega emisijskega monitoringa sploh nimamo – bivši minister Žarnić nam jih je pred časom obljubil, a jih tudi on ni mogel dobiti.

Omejitev proizvodnje klinkerja, tj. žgane nezmlete zmesi laporja in apnenca, iz katere se z mletjem pridobiva cement, je bila predpisana v obeh veljavnih dovoljenjih, z jasnim razlogom, da se cementarne ne “sfrizira” in ne “preturira” na več, kot zmore.

Ko smo junija lani, ob ponovnem poskusu Lafargea, da bi pridobil dovoljenje za sosežig odpadkov, izpostavili to prekoračitev, sta uslužbenca ZZV Maribor, ki za Lafarge izdeluje takšna poročila, kot je zgornje, pred upravnim organom preprosto izjavila, da je v poročilu ZZV Maribor prišlo do tiskarske napake. Namesto besede “klinker” bi po njunem moralo pisati “laporna moka”. Napaka naj bi po navedbah ZZV Maribor bila tiskarska in naj ne bi vplivala na pravilnost rezultatov meritev iz tega poročila. To je tudi eden od grehov, ki smo jih oktobra lani očitali ZZV Maribor; po našem mnenju je takšno ravnanje nedopustno.

V izogib napačnim tolmačenjem smo julija 2011 inšpektorat pisno zaprosili, da nam pojasni, kako v Lafarge Cementu nadzira kapaciteto peči in spoštovanje njenih omejitev. Sledil je večmesečni ping-pong, ki smo se ga te dni končno naveličali in ga ob prosojnicah (PPS, 571 KB) predstavili novinarjem na današnji tiskovni konferenci, skupaj z izjavo za javnost (DOC, 118 KB). Takole je šlo (v navednicah so naši povzetki; za dobesedne navedke glej PDF, označeni poudarki v PDF so prav tako naši):

• Eko krog (dopis D-32/11, 27. julij 2011; PDF, 730 KB): “Kako opravljate nadzor količinskih omejitev? Kdaj ste opravili takšen nadzor in kaj ste ugotovili?“
• IRSOP (dopis 06117-77/2011, 19. avgust 2011; PDF, 841 KB): “Preverjamo vse parametre, tudi kapaciteto naprave. Tako v okviru rednega, kot izrednega nadzora.“
• Eko krog (dopis D-34/11, 31. avgust 2011; PDF, 895 KB): “Nič nam niste pojasnili. Kako nadzirate spoštovanje postavljenih omejitev pri kapaciteti peči – v kakšni obliki so vam dostavljeni podatki in kako jih uporabite pri nadzoru? Koliko je znašala kapaciteta peči za posamezne dni, ko ste vršili nadzor?“
• IRSOP (dopis 06117-77/2011, 23. september 2011; PDF, 838 KB): “Pojasnila smo vam posredovali že v prejšnjem dopisu. Za tiste dni, ko vas zanima kapaciteta peči, smo vam nekoč že posredovali poročila trajnih meritev izpustov snovi v zrak.“
• Eko krog (dopis D-40/11, 6. oktober 2011; PDF, 1,6 MB): “Kje v poročilih je navedena kapaciteta peči in koliko ta znaša za posamezen dan?“
• IRSOP (dopis 356-02-11-369/2005, 7. november 2011; PDF, 1,6 MB): “Glede posameznih parametrov v poročilih se obrnite na izdelovalca poročil. Navedba, da naj bi Lafarge Cement za 100% presegal dopustno proizvodnjo klinkerja, ne drži.” (Kot da teh parametrov ne razberejo in nadzirajo ravno na inšpektoratu. In še, kako vedo, da je ni presegal za toliko, če tega ne nadzirajo?)
• Eko krog (dopis D-47/11, 17. november 2011; PDF, 1,6 MB): “Izogibate se odgovoru. Nadzor opravljate vi in vam mora biti jasno, kje v poročilih kaj piše, še posebej glede parametrov, ki so omejeni. Kako torej nadzirate kapaciteto peči v Lafarge Cementu?“
• IRSOP (dopis 356-04-02-03-581/04/216, 19. november 2011; PDF, 837 KB): “Kapaciteta peči je tisti parameter, ki določa ali je neka naprava opredeljena kot naprava, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega ali ne. Ni pa to parameter, ki bi bil predmet nadzora v smislu vrednotenja stanja izpustov snovi v zrak.” (Za to pojasnilo nismo prosili – odgovora na naše vprašanje nismo dobili.)
• Eko krog (dopis D-2/12, 9. januar 2012; PDF, 1,7 MB): “Ste kapaciteto naprave sploh preverjali? Vzemimo dva konkretna datuma, na katera ste opravljali nadzor. Kolikšna je bila ugotovljena količina proizvedenega klinkerja?“
• IRSOP (dopis 356-04-02-03-581/2004/220, 10. februar 2012; PDF, 858 KB): “Inšpekcija za okolje v okviru nadzora ne preverja kapacitete peči oziroma koliko je znašala proizvodnja klinkerja za vsak posamezen dan.”

Na eni strani torej predstavnik velekapitala, ki brez vsakršnega nadzora obremenjuje svojo proizvodnjo, posledično pa preko množičnih izpadov filtrov (ti nikdar niso izmerjeni) in z izbruhi najstrupenejših snovi obremenjuje širše okolje in življenje v njem. Na drugi strani pa okoljska inšpekcija, ki vse to le nemo opazuje, še več, z zavajanjem javnosti celo podpira prekomerno onesnaževanje. Mi se bomo trudili naprej, prosimo pa tudi novinarsko stroko, da zadevi poskuša priti do dna.

Predstavljeno dopisovanje med Eko krogom in okoljskim inšpektoratom je le kamenček v mozaiku grde prakse slovenskih strokovnih služb v primeru Lafarge Cementa. Zato se toliko bolj postavlja vprašanje, kam umestiti sestanek med novim okoljskim ministrom Francem Bogovičem in Lafarge Cementom, ki se je odvil že takoj prvi dan ministrovega službovanja.

Temu sestanku je sledila kratka PR novica z dvema mimogrede navrženima uvodnima stavkoma o tem, da “se je minister seznanil z delovanjem tovarne, ki proizvaja cement, njihovimi prizadevanji za doseganje okoljskih ciljev ter ambicijami za dolgoročno proizvodnjo v Sloveniji“, čemur so sledile informacije o ukrepih proti prašnim delcem, ki naj bi vsemu skupaj dale nekakšen pozitiven ton. Očitno neuspešno, kajti novica o srečanju z Lafargeem je do danes že izginila iz medijskega središča MKGP (ogledate si jo lahko še na portalu Kmetija.si).

Zelo naivni bi morali biti, če bi hoteli verjeti, da gre tukaj za naključje. Upamo, da bo minister v kratkem sprejel tudi nas. Pobudo v tej smeri smo mu že poslali (PDF, 189 KB).

Tudi direktor Lafarge Cementa, Janusz Miluch, je v dneh po sestanku za 24ur izjavil: “Upam, da bomo z novo vlado našli boljši način za pridobivanje okoljskega dovoljenja, ki ni kakšno čarobno dovoljenje, ampak čisto navaden postopek.”

Od kdaj se ministri prvi dan svoje službe sestajajo s problematičnimi onesnaževalci zaradi čisto navadnih postopkov?

Dopolnjeno 22. februarja 2012: Po tej naši objavi, kjer problematiziramo izginotje novice, se je uradna novica o sestanku med ministrom Bogovičem in Lafargeem spet pojavila in sicer spet na naslovu Minister Bogovič o načrtih za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji. Izginila je torej samo začasno, dokler je kdo ne pogreša.