Sodba v imenu ljudstva

Kot že vemo, je Upravno sodišče v senatu pod predsedstvom višje sodnice Nataše Smrekar nedavno v imenu ljudstva (PDF, 482 KB) razsodilo, da se tožbi Uroša Macerla zoper okoljevarstveno dovoljenje 35407-104/2006-195 ugodi, kar pomeni, da se odločba o dovoljenju za Lafarge Cement Trbovlje odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.

Kratek izvleček glede bistvenega vprašanja o tem, ali je naprava, v kateri po novem sosežigajo odpadke, stara ali nova, kar je temelj za večjo vključenost (izpuhe dihajoče) javnosti:

Kot izhaja iz gornjega povzetka navedb tožeče stranke, je stališče, da bi bilo obravnavano napravo treba obravnavato kot novo, eden od nosilnih argumentov tožbe. /…/

Sodišče meni, da pojma “obratovanje” v obravnavanem kontekstu nikakor ni mogoče omejiti na dejansko obratovanje, torej v skrajnem primeru celo obratovanje povsem brez podlage v zakonu oz. izdanih dovoljenjih. Delovanje obratov in naprav z vplivi na okolje je bilo namreč regulirano že pred uveljavitvijo ZVO-1 /…/. Zgolj dejansko obratovanje, ki ni imelo podlage v pravni ureditvi oz. na podlagi te ureditve izdanih odločbah, je zato že takrat pomenilo protipravno stanje. Protipravnega stanja pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče upoštevati kot podlago za izdajo dovoljenja. Interpretacija pojma obstoječe naprave, kot jo zagovarja tožena stranka, bi torej vsebinsko pomenila ne le sanacijo protipravnega stanja, temveč bi povzročitelju tega stanja – ne glede na obseg kršitve – zagotavljala celo privilegij legalizacije njegove naprave po bistveno poenostavljenem postopku. Po presoji sodišča ne ZVO-1, ne kateri drug zakon ne daje podlage za kaj takega.

Naj se jim pozlatijo tipke, ki so napisale te lepe besede! Po novem za večerno branje jemljemo v posteljo teh 14 strani.

A vsi sodbe le niso prebrali. V Lafargeu še vedno sežigajo gume (slika desno, narejena v nedeljo ob 17.35) in celo dovažajo nove, kar je bilo prikazano tudi v ponedeljkovih Odmevih na TV Slovenija. Tudi ekipa glavne okoljske inšpektorice Velkovrhove še razmišlja, kaj neki bi lahko pomenil čuden pravniški stavek, da se odločba o okoljevarstvenem dovoljenju t.i. “odpravi” – bi to pomenilo, da je čisto zares treba takoj ukrepati? Po Odmevih sodeč sodba ni segla do srca niti trenutnemu direktorju Arsa, dr. Silvu Žlebirju.

Prebral pa jo je zagorski župan Matjaž Švagan, ki je včeraj pisal odprto pismo direktorju Lafargea. V pismu zahteva takojšnje prenehanje sežiganja odpadkov, s čemer bi “izkazali spoštovanje do zakonitih pravnih aktov, zakonitosti na sploh in spoštovanje do naše države“.

Prav takšno spoštovanje pričakujemo tudi od premierja Pahora, ki je, kljub sodbi in našem opozorilu, da čas ni pravi, šel v Francijo tam nekaj podpisovat in mirit pristojnega francoskega ministra. Taistega ministra Bessona, ki je te dni baje izjavil: “Želimo si, da bi v skupnem interesu Slovenije in Francije ta zadeva doživela srečen konec, ker je Lafarge veliko investiral v Slovenijo in ker menim, da je tehnologija, ki jo uporablja, v skladu z okoljskimi standardi, tako da bi bilo to dobro za obe državi in za podjetje“.

Vložki Lafargea v sežigalniško tehnologijo nas ne zanimajo, prav tako ne osebno mnenje francoskih politikov o tem, da okoljski in pravni standardi lahko naredijo izjemo za Zasavce. Mi vohamo, kar vohamo, in dihamo, kar dihamo.

Premier naj najprej pomiri nas! S trajno rešitvijo, ki bo vključevala prehod na čistejše energente, in brez izjeme spoštovala predpisane okoljske standarde.