Plastična embalaža naj bo, kjerkoli je to mogoče, zasnovana, oblikovana in izdelana tako, da bo omogočala večkratno ponovno uporabo ali pa jo bo možno reciklirati v novo embalažo za isti namen. A recikliranje je zgolj prvi korak, ki sam ne more rešiti problema odpadkov in odpadne plastike. Zato je nujna ponovna uporaba oz. oživitev embalaže za ponovno polnjenje, čemur izdaten pospešek lahko dajo kavcijski sistemi. Če bi se delež povratne embalaže na globalni ravni dvignil na 20 %, bi v rekah, morjih in oceanih končalo od 8 do 13,5 milijard plastenk manj – odtekanje plastike v vodne ekosisteme bi se znižalo za 39 % , opozarjajo v organizaciji Oceana.
Resnične okoljske zmagovalke so povratne steklenice. V celotnem življenjskem ciklu povratna steklenica povzroči 70 % manj emisij CO2 od izdelave nove plastenke, 57 % manj od nove pločevinke in 85 % manj od steklenice za enkratno uporabo. Povratna steklenica v primerjavi z nepovratno embalažo v povprečju izenači ali doseže nižji okoljski odtis v:
- 5 krogih v primerjavi z nepovratnim steklom,
- 3 krogih v primerjavi s plastenko (0,5 l),
- 3 krogih v primerjavi s pločevinko.
Povratna steklenica lahko v povprečju naredi 25 – 50 krogov.
Povratna embalaža za pijače v svetu in EU
Na upad tržnega deleža povratne embalaže močno vplivajo politične odločitve. Upad uporabe povratne embalaže je v tesni povezavi z manjkom mehanizmov in politik, ki de-stimulirajo uporabo embalaže pijač za enkratno uporabo.
Povratne steklenice in povratne plastenke danes pogosto uporabljajo v Latinski Ameriki in v delih Azije. Sistemi ponovne uporabe trenutno delujejo v 94 državah, kar predstavlja 80 % svetovne prodaje brezalkoholnih pijač. Države EU se pri deležih povratne embalaže uvrščajo v spodnji del, a so razlike velike: delež na Nizozemskem je le 4 % , v Nemčiji kar 34 %. “Veliko razliko med Nizozemsko in Nemčijo je mogoče v celoti pojasniti s tem, da je zakonodaja, ki bi na Nizozemskem spodbujala uporabo povratne embalaže, pomanjkljiva,” piše Oceana.
Povratne steklenice v Sloveniji
Tržni delež povratne embalaže pijač je leta 1999 znašal skupaj 42 %, do leta 2019 pa je padel na 21 %. Največji padec povratne embalaže se je zgodil pri pivu in vodi, tudi pri gaziranih pijačah večinski tržni delež zasedajo plastenke.
V vračljive steklenice se danes polnijo voda, brezalkoholne pijače, sokovi in nektarji ter pivo. Po podatkih Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je bilo leta 2020 v Sloveniji v povratne steklenice polnjenih 14 % pijač. Analiza ne navaja, koliko pijač v povratnih steklenicah je na voljo potrošnikom v trgovinah in koliko zgolj v gostinstvu.
Večina te embalaže je vključena v kavcijski sistem, za katerega veljajo Uzance Trgovinske zbornice, ki se nanašajo na razmerja med sodelujočimi podjetji. Podjetja lahko kadarkoli umaknejo vračljivo embalažo s trga. Vračljiva embalaža pijač, ki je v prodaji končnim potrošnikom, pa predstavlja samo del uzanc. Kavcije za vračljivo embalažo so obdavčene z DDV.
Dobre prakse ponovne uporabe
Avstrija je z zakonom predpisala, da morajo trgovine od leta 2025 zagotoviti, da bo na prodajnih policah 25 % pijač v embalaži za ponovno uporabo, od leta 2030 pa 30 %. Zakon je predpisal še nacionalno dajatev 0,80 eur za vsak kilogram plastične embalaže, ki jo proizvajalci in uvozniki dajo na avstrijski trg.
Nemčija je primer države, kjer ima ponovna uporaba že dolgo, večdesetletno tradicijo. Štiri večje pivovarne v Nemčiji imajo skupno zalogo standardiziranih 0,33 l povratnih steklenic. Načrtujejo še skupne zaloge standardiziranih povratnih steklenic za brezalkoholne pijače različnih velikosti. Drug tak sistem je GDB, ki je največji sistem ponovnega polnjenja embalaže pijač v Evropi. Sestavlja ga 180 članov nemških blagovnih znamk mineralne vode. Trenutno upravlja z zalogo milijarde kosov povratnih steklenic in 100 milijonov zabojev.
Dobre prakse obstajajo tudi na področju vinarstva. Podjetje Sustainable Wine Solutions upravlja sistem povratnih vinskih steklenic. Ko je steklenica vrnjena in sterilizirana, jo je mogoče ponovno uporabljati več let, s čimer se za 95 % zmanjša njen ogljični odtis. V Kataloniji pa je pilotni projekt reWine je raziskal možnosti uporabe povratnih vinskih steklenic. Rezultati so pokazali, da so povratne steklenice okolju prijaznejše od nepovratnih. Koliko so okolju prijaznejše, je predvsem odvisno od razdalje med vinsko kletjo in pralnico ter številom pranj, potrebnih pri pripravi na ponovno polnjenje. Načrtujejo razširitev uporabe povratnih steklenic za vino po vsej Kataloniji in drugih regijah Španije.
Delovna mesta in ponovna uporaba
Polnjenje povratne embalaže zahteva 1,47 zaposlenega za polni delovni čas na milijon litrov prodane vode. Polnjenje embalaže za enkratno uporabo pa 0,27 zaposlenega za polni delovni čas na milijon litrov prodane vode, je pokazala študija nemškega podjetja PricewaterhouseCoopers – PWC. Novejša študija Zveze evropskih združenj za brezalkoholne pijače (Union of European Soft Drinks Associations – UNESDA) in PWC prav tako napoveduje povečanje potreb po delovni sili na naslednjih področjih: proizvodne linije za polnjenje, veleprodaja, maloprodajna in vračilna mesta, transport in logistika.
Circular Economy Portugal je izvedel širšo študijo, ki je preučevala številne oblike povratne embalaže za hrano in pijačo v turistično-gostinskem sektorju, prodaji izdelkov za gospodinjstvo in spletnih trgovinah z oblačili. Potencial znaša 185 oziroma 613 novih delovnih mest na 120 tisoč obdelanih enot do leta 2027 oziroma 2030.
Podjetja so v okviru študije Greening of Industry poročala, da so zaposleni ponosni, da imajo “zeleno službo”, zaposleni so poročali o izboljšani samopodobi in zadovoljstvu z delom. “Zeleno znanje” so prenašali v svojo skupnost ali lokalne šole, kar je ustvarilo posredno korist za širšo družbo.
Kavcijski sistem in ponovna uporaba
Kavcijski sistem ni potuha za še več embalaže za enkratno uporabo, ravno obratno: lahko vzpostavi tudi infrastrukturo in logistiko za povratno embalažo in je pri tem tudi spodbujevalec lokalnega podjetništva, saj so stroški embalaže nižji, vstop novih podjetij na trg pa hitrejši. Kadar so v sistem vključene tudi povratne steklenice, se te zbirajo na istih vračilnih točkah, ker je to lažje za potrošnike.
Najbolj znan tak primer je primer Latvije, kjer operater kavcijskega sistema ponuja uporabo standardiziranih steklenic za ½ l. Zaenkrat sta na voljo dve različici: rjava in prozorna steklenica. Operater kavcijskega sistema zagotovi transport do svojega zbirnega centra, kjer steklenice proizvajalci prevzamejo na enem mestu. Operater načrtuje še gradnjo pralnice povratnih steklenic.