Povratna embalaža – velika poslovna priložnost

Opomba: v članku uporabljamo izraz povratna embalaža (v angleščini izraz “bottle” lahko pomeni steklenica ali plastenka), saj izračuni tržnih deležev, ki jih navajamo, temeljijo tako na steklenicah kot na plastenkah. V različnih delih sveta je namreč razširjenost povratne embalaže glede na material (steklo ali plastika) različna. V Eko krogu se zavzemamo predvsem za oživitev oz. povečanje tržnega deleža povratnih steklenic.

V nekaterih državah povratne embalaže brezalkoholnih pijač skoraj ne uporabljajo, v drugih državah pa je ta odstotek razmeroma visok. Po poročilu organizacije Oceana je npr. ta delež na Nizozemskem le 4 % (večinoma v gostinstvu), medtem ko je delež v Nemčiji kar 34 %. Na večini od 10 največjih svetovnih trgov brezalkoholnih pijač je tržni delež povratne embalaže med 26 in 61 %. Najučinkovitejši način za zvišanje tržnega deleža povratne embalaže za pijače je zakonodaja, ki spodbuja uporabo povratnih – po možnosti standardiziranih – steklenic in/ali plastenk. “Veliko razliko med Nizozemsko in Nemčijo je mogoče v celoti pojasniti s tem, da je zakonodaja, ki bi na Nizozemskem spodbujala uporabo povratne embalaže, pomanjkljiva,” piše Oceana.

Kavcijski sistemi imajo skoraj 100 % stopnjo vračanja prazne embalaže, stopnja izgube embalaže je skupno manj kot 5 %. Kot poudarja namestnik izvršnega direktorja CITEO Antoine Robinchon lahko recikliranje in ponovna uporaba uspešno sobivata: “Ponovna uporaba za lokalno in vnaprej načrtovano potrošnjo, pri kateri lahko ljudje embalažo prinesejo nazaj, kjer so jo kupili, in recikliranje za nomadsko in impulzivno potrošnjo, pri kateri so ljudje na poti in lahko prazno embalažo oddajo na zbirno mesto.”

Povratne steklenice in povratne plastenke danes pogosto uporabljajo v Latinski Ameriki – Mehika, Čile, Peru in Brazilija imajo več kot 30 % delež povratne embalaže. Izstopajo tudi Filipini, Indonezija, Južna Koreja, Indija in Kitajska. Večina od 10 največjih svetovnih trgov brezalkoholnih pijač, vključno s Kitajsko, Mehiko, Indonezijo, Indijo, Brazilijo, Nemčijo in Turčijo, ima tržne deleže povratne embalaže med 26 % in 61 %. Sistemi ponovne uporabe trenutno delujejo v 94 državah, kar predstavlja 80 % svetovne prodaje brezalkoholnih pijač.

V ZDA in na Japonskem je le 4 % brezalkoholnih pijač naprodaj v povratni embalaži. Države EU se pri deležih povratne embalaže uvrščajo v spodnji del: Finska ima samo 2 % tržni delež; Francija, Švedska, Irska in Združeno kraljestvo imajo samo 3 %; Danska, Nizozemska in Grčija 4 %; Romunija in Portugalska 5 %; Španija 6 %. Izjema v Evropi je Nemčija s 34 % tržnim deležem povratne embalaže.

Analiza podjetja HSBC navaja, da proizvajalci pijač začenjajo širiti svoje sisteme za ponovno uporabo na pomembnih trgih, predvsem v Latinski Ameriki. Proizvajalci so namreč zaradi plastične krize vse bolj zaskrbljeni. Zavedajo se, da bi lahko tiste med njimi, ki ne bodo vlagali v alternativne rešitve na področju embalaže, ta kriza močno prizadela oz. oslabila njihov tržni položaj. Povratne steklenice proizvajalci uporabijo do 50-krat, povratne PET plastenke pa do 20-krat, preden jih umaknejo s trga in reciklirajo. Zaradi velikega števila krogov, ki jih opravi takšna embalaža, ima nižje emisije ogljika. Steklo trenutno doživlja pravo renesanso, zaradi razprave o podnebni krizi se zanj – tudi za povratne steklenice – odloča vedno več proizvajalcev pijač. Če bi se delež povratne embalaže na globalni ravni dvignil na 20 %, bi v rekah, morjih in oceanih končalo od 8 do 13,5 milijard plastenk manj – odtekanje plastike v vodne ekosisteme bi se znižalo za 39 % . Če bi delež dvignili le na 10 %, bi bilo v naših vodah 7, 6 milijard plastenk manj.

Andrew Morlet, izvršni direktor fundacije Ellen MacArthur: “Povratna embalaža je pomembna poslovna priložnost. Ponuja priložnost za zmanjšanje porabe virov, graditev zvestobe blagovni znamki, izboljšanje uporabniške izkušnje in optimizacijo delovanja. Toda največji potencial se pokaže, ko na ponovno uporabo gledamo kot na del širše slike. Sistemi ponovne uporabe – tako za embalažo kot za izdelke – so bistvo krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo pa predstavlja temelj za spopadanje z globalnimi izzivi, katerih del so tudi podnebne spremembe.”

/** * mailchimp pop-up */