“Če vlagaš v cestno infrastrukturo, dobiš avtomobile. Če vlagaš v kolesarske steze in pločnike, dobiš pešce in kolesarje.” Aidan Cerar
Epizodo lahko poslušate na Spotify-u in v aplikaciji Google Podcasts, gledate in poslušate pa na Eko krogovem kanalu na Youtubu. Naročite se na naše Okoljske zgodbe ter vsak mesec spoznajte nove obraze in glasove okoljskih nevladnih organizacij.
Katerikoli uradni zapis, dokument, načrt, strategijo glede mobilnosti boste danes brali, vedno bo zraven, skoraj brez izjeme, pridevnik “trajnostna.” Včasih se zdi, da je izraz trajnostna mobilnost postal puhlica brez pomena. Še posebej takrat, ko (znova) poslušamo načrte o širitvi cest – vpadnic, obvoznic, o novih pasovih in novih cestah, ali pa opazujemo, kako je za parkirišče padlo še eno drevo. Z vidika posledic podnebnih sprememb, našega zdravja in dobrega življenja pa bi moralo biti vsem jasno, da potrebujemo več narave in manj betona, h čemur bi prispevale tudi drugačne potovalne navade.
A v Sloveniji je avtomobil še vedno kralj, javni prevoz pa je bolj za tiste, ki druge izbire nimajo. Zakaj? Ko pa je možno tudi drugače, dobre prakse obstajajo, v tujini in pri nas. Smo Slovenci in Slovenke res obsedeni s svojimi avtomobili? Koliko smo v Sloveniji v zadnjih petih letih vložili v cestno infrastrukturo, koliko v železniško, koliko v kolesarsko in koliko v infrastrukturo za pešce? Kako je vprašanje mobilnosti povezano s stanovanjsko politiko? O kompleksni temi mobilnosti se je avtorica podkasta Okoljske zgodbe Karmen Kogoj Ogris pogovarjala z Aidanom Cerarjem iz Inštituta za politike prostora IPOP.