“Vino naj bo naprodaj v steklenici.” Tako bi na vprašanje o tem, kakšna embalaža je primerna za vino, gotovo odgovorila večina potrošnikov. Drugačne embalaže za vino si, vsaj v Sloveniji, skoraj ne moremo predstavljati. Mnogi potrošniki vino v steklenicah, predvsem v obliki običajnih 1,0- in 0,75-litrskih steklenic, razumejo kot del identitete vina, pomemben se jim zdi tudi dizajn steklenic, ki je velikokrat sestavni del podobe blagovne znamke.
V Skandinaviji je npr. drugače. Tam je izjemno popularna kartonska embalaža, t.i. bag-in-box embalaža (embalaža z dozirnim ventilom), ki je na voljo v 1,5-, 3- in 5-litrski različici. V Skandinaviji v takšni embalaži prodajo kar polovico vsega vina, saj gre to z roko v roki s prostočasnimi aktivnostmi ljudi, npr. s kampiranjem in izleti z ladjo. V Italiji so Tetra Pak in druge primerljive oblike kartonske embalaže standardna embalaža za preprosta namizna vina, podobno lahko (sicer v zelo majhni meri) zasledimo tudi v naših trgovinah.
Sistem ponovne uporabe je sicer v tej državi že dobro uveljavljen, predvsem pri pivu, mineralnih vodah in brezalkoholnih pijačah. Dolgoročne investicije v model vračljivih steklenic in kavcijski sistem, ki ga je vzpostavil in financiral zasebni sektor, so v preteklih letih stalno naraščale. Sistem v Nemčiji poznajo že več generacij in večina potrošnikov je nad njim navdušena, zato ne preseneča, da vrnejo več kot 90 % steklenic. Po podatkih družbe BV Glas iz Düsseldorfa je po vsej Nemčiji več kot 250.000 zbirnih mest za steklenice, ki jih uporablja 97 % gospodinjstev.
DOBRE PRAKSE
re Wine – pilotni projekt, Katalonija
V Kataloniji dnevno porabijo 9 milijonov ustekleničenih pijač, od tega je 6 % vina. Letno porabijo 147.000 ton vinskih steklenic. Ponovne uporabe vinskih steklenic ni niti v hotelih, restavracijah in cateringu, čeprav se tam uporabljajo povratne steklenice za brezalkoholne pijače in pivo.
Pilotni projekt reWine je k sodelovanju pritegnil 7 partnerjev – od vinskih kleti, univerz, podjetja za ravnanje z odpadki, do nevladnih organizacij – ter vključil še potrošnike, proizvajalce, bare, restavracije ter večje in manjše trgovine. Cilj projekta, ki je potekal od 2016 – 2021, je bil ugotoviti priložnosti in ovire za uporabo povratnih steklenic za vino ter načine, kako zagotoviti tehnično in higiensko vzdržnost ter kakovost ob stroškovni in okoljski učinkovitosti.
Začetna analiza je pokazala, da večina vinskih kleti (86,8 %) ne uporablja povratnih steklenic. Kot glavno oviro so navedli logistiko vračanja praznih steklenic (80,8%). Med 70 % in 78 % jih ocenjuje, da oviro predstavlja tudi skladiščenje in razvrščanje steklenic, raznolikost modelov in oblik ter higienski pogoji. Kot prednost povratnih steklenic so ocenili koristi za okolje (88,3 %) in družbeno odgovornost (81,8 %). Med 50 % in 68 % vinskih kleti je kot prednost ocenilo podobo blagovne znamke, povezane s povratnimi steklenicami, ekonomsko vzdržnost, ceno steklenic, strategijo komuniciranja in prihranke pri ravnanju z odpadki. Dve tretjini vprašanih sta bili pripravljeni uporabljati povratne steklenice.
Rezultati projekta so pokazali, da so povratne steklenice okolju prijaznejše od nepovratnih. Koliko so okolju prijaznejše, je predvsem odvisno od razdalje med vinsko kletjo in pralnico ter številom pranj, potrebnih pri pripravi na ponovno polnjenje. Glede okoljskih prednosti projekt ugotavlja, da ponovna uporaba vinske steklenice lahko zniža ogljični odtis za 1,7 kg – 2,6 kg že po 8 ciklih ponovne uporabe. V okviru projekta so uporabili 82.239 povratnih steklenic za vino, ki bodo v svoji življenjski dobi prihranile 170 ton emisij CO2 (toliko, kot bi jih ustvarili, če bi za avtom 11krat obkrožili Zemljo).
Glede tehnične in ekonomske izvedljivosti projekt ugotavlja, da obstaja 6 dejavnikov, ki vplivajo na ponovno uporabo vinskih steklenic: značilnosti steklenice (model, etiketa in sistem zapiranja), transport steklenic, razdalja do pralnice, zmogljivost skladiščenja, higienski pogoji skladiščenja in spodbude za vračilo prazne steklenice. Razdalja med pralnico in vinsko kletjo je bistvenega pomena pri optimizaciji ekonomskih stroškov. Ponovna uporaba se je izkazala za dražjo, a zgolj zaradi transportnih stroškov, povezanih z razdaljo med pralnico in vinsko kletjo. Če bi bile pralnice bližje vinskim kletem in ob zadostni ekonomiji obsega, bi stroški uporabe povratnih steklenic postali konkurenčni. Kavcijski sistem je najučinkovitejši instrument, ki zagotavlja, da potrošniki vrnejo prazne steklenice v trgovine. Idealno število ponovne uporabe je vsaj 8 ciklov. Projekt je ocenjeval tudi tehnično izvedljivost in zaključil, da je kakovost povratnih steklenic po pranju sprejemljiva za vinske kleti tako v estetskem kot tudi higienskem smislu. Mehansko čiščenje se je izkazalo za učinkovito pri odstranjevanju vodotopnih in nehidrotopnih nalepk.
Načrtujejo razširitev uporabe povratnih steklenic za vino po vsej Kataloniji in v druge regije v Španiji.
Sustainable Wine Solutions, London
Muriel Chatel izhaja iz družine vinarjev in je leta 2002 v Londonu ustanovila podjetje Borough Wines. Svojim kupcem je poleg vin evropskih vinarjev želela ponuditi hišno vino po sistemu refill – kupci prinesejo svojo steklenico in jo napolnijo v trgovini. Chatelova je ugotovila, da pri vinih nižjega cenovnega razreda embalaža predstavlja večino stroškov. S temi argumenti je vinarje, s katerimi je sodelovala, prepričala, da svoja vina zapakirajo v bag-in-box večjega formata, kar je omogočilo ponudbo hišnih vin po sistemu refill.
Leta 2019 je Muriel Chatel ustanovila še podjetje Sustainable Wine Solutions, s katerim so vzpostavili sistem povratnih steklenic. Ko je steklenica vrnjena in sterilizirana, jo je mogoče ponovno uporabljati več let, s čimer se za 95 % zmanjša njen ogljični odtis. Vključitev sistema povratnih steklenic v poslovni model jim je omogočila, da so pritegnili veliko več proizvajalcev. Da bi zagotovili najbolj ekonomične in okolju prijazne rešitve, so upoštevali celotno dobavno verigo. “Za trgovce je sporočilo jasno in enostavno. Vino je dostavljeno v embalaži za večkratno uporabo, vse je dostavljeno brez kakršne koli sekundarne embalaže in vse, kar dostavimo, poberemo nazaj,” pravi Chatelova.
Lastna polnilnica in obrat za polnjenje sodov jim omogočata popoln nadzor nad proizvodnim procesom, “osredotočeni smo na oba sistema, ponovno uporabo in ponovno polnjenje – refill, kar nam omogoča, da v celoti delujemo po načelu krožnega gospodarstva”.
Podjetje Good Goods se v celoti osredotoča na povratne steklenice. Sprva so si prizadevali uvesti krožno gospodarstvo v prehrambeni sektor. Vendar so kmalu ugotovili, da lahko z osredotočanjem na povratne steklenice pomembno vplivajo na vinarsko industrijo.
Melissa Saunders se je ekipi Good Goods kot direktorica za področje vina pridružila leta 2021. Trajnost je bila v središču njenega življenja in kariere. “Odraščala sem v 70. letih prejšnjega stoletja, ko recikliranja še ni bilo, in bila sem nori otrok, ki je svoje starše silil v to,” pravi Saunderseva. Tema njenega magisterija so bili okoljski učinki embalaže za vino, leta 2017 je za lastno podjetje lansirala svoje prvo vrhunsko vino v embalaži bag-in-box.
V ekipi Good Goods Saundersova sodeluje s proizvajalci pri pridelavi okolju prijaznih vin in njihovi prodaji v povratnih steklenicah. Največji izziv pri vinu, ki je naprodaj v povratnih steklenicah, je logistika. “Good Goods se je moral osredotočiti na logistični del poslovanja. Trenutno namreč tu nimamo tretje osebe, ki bi ponujala takšne storitve. Krožno gospodarstvo ni mogoče brez podporne infrastrukture,” zato poudarja Saundersova.
Krožni poslovni model zahteva sodelovanje potrošnikov, kar je bil za Good Goods izziv, izvedba pa je v veliki meri odvisna tudi od izobraževanja vinarske industrije. “Premik od družbe izdelkov za enkratno uporabo k družbi, ki temelji na ponovni uporabi, bo zahteval čas, potrpljenje in vztrajnost. Trenutno imamo še vedno razkošje izbire. Če bomo nadaljevali po poti enkratne uporabe, je samo vprašanje časa, kdaj nam bo zmanjkalo virov. Takrat bomo v ponovno uporabo prisiljeni, zato je najbolje, da z njo začnemo že zdaj,” pravi Mellissa Saunders.