Povratne steklenice: okoljske zmagovalke

Ste se spraševali, ali je okoljsko bolj sprejemljiva povratna steklenica ali plastenka? Pripravili smo odgovor.

Analize življenjskega cikla izdelkov ocenjujejo njihov vpliv na okolje od zibke do groba, oziroma od pridobivanja surovin do odpadkov. Večina sedanjih sistemov ravnanja z njimi se usmerja v recikliranje, s katerim bi zmanjšali količine odloženih ali sežganih materialov. Če želimo globalni problem odpadkov rešiti, pa recikliranje ne bo dovolj. Razumeti bi ga morali kot zadnji korak, ki sledi šele, ko se izdelka ali embalaže ne more več ponovno uporabiti ali popraviti. Materiali namesto od zbike do groba tako potujejo od zibke do zibke.

Univerza v Utrechtu je v sodelovanju z Zero Waste Europe in platformo Reloop pripravila pregled 32 analiz življenjskega cikla, ki primerjajo vpliv različnih vrst povratne in nepovratne embalaže na okolje. V analizo je vključena tudi embalaža za pijače.(1)

Rezultat?
V celotnem življenjskem ciklu povratna steklenica povzroči 70% manj emisij CO2 od izdelave nove plastenke, 57% manj od nove pločevinke in 85% manj od steklenice za enkratno uporabo.

Zakaj?
Življenjski cikel izdelka ali embalaže ima več faz: faza proizvodnje, faza uporabe in faza odpadka.

Faza proizvodnje ima tako kot pri nepovratni embalaži tudi pri povratni največji vpliv na okolje. To je razumljivo, saj ponovna uporaba zahteva višjo kakovost in trpežnost, ker bo embalaža v svojem življenju naredila več krogov. Vendar pa je v najbolj CO2 intenzivni fazi proizvodnje samo enkrat in zato se te emisije porazdelijo na vsak nadaljnji krog. Več je krogov, nižje so torej te emisije na vsak krog.

Večina analiz ugotavlja, da na emisije CO2 v fazi uporabe najbolj vpliva transport. Količina emisij v tej fazi je odvisna od razdalje, načina vračanja, teže in volumna embalaže ter načina prevoza. Transport in čiščenje sta potrebna v vsakem krogu, zato vsakič znova nastajajo tudi emisije. Torej: čeprav emisije iz proizvodnje strmo padajo z vsakim krogom, pa skupne emisije (proizvodnja + transport + čiščenje)  postopoma dosežejo raven, ko ne padajo več.

V fazi odpadkov (tudi potem, ko embalaža za ponovno uporabo ni več uporabna) ima recikliranje brez dvoma najmanjši okoljski odtis.

Povratna steklenica v primerjavi z nepovratno embalažo v povprečju izenači ali doseže nižji okoljski odtis v:

  • 5 krogih v primerjavi z nepovratnim steklom,
  • 3 krogih v primerjavi s plastenko (0,5 l),
  • 3 krogih v primerjavi s pločevinko.

Povratna steklenica lahko v povprečju naredi 25 – 30 krogov.

Kaj pa voda za pranje steklenic?
Pregledane analize so se ukvarjale predvsem z vplivom embalaže na podnebne spremembe. Večja poraba vode je pogosta dilema pri primerjavah okoljskega odtisa embalaže. Za dodatno zniževanje tega dela odtisa pri povratni embalaži so pomembne izboljšave postopkov čiščenja (npr. uporaba učinkovitih naprav za pomivanje) ter minimalno število čiščenj med vsakim krogom (seveda ne na račun varnosti).

(1) Reusable vs single-use packaging, A review of environmental impacts. December 2020.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */