Članek je povzetek dela poročila A Just Transition to Reusable Packaging (Pravičen prehod k embalaži za ponovno uporabo), ki ga je v sodelovanju z organizacijama Break Free From Plastic in Rethink Plastic ter mrežo RREUSE pripravilo podjetje Unpackaged.
Ključni element vsakega pravičnega prehoda je ustvarjanje priložnosti za pošteno in dostojno delo. Povečanje ponovne uporabe dokazano pozitivno prispeva k razmeram na trgu dela. Številni projekti in študije kažejo potencial, ki ga ima povratna embalaža (predvsem v industriji pijač) za ustvarjanje novih delovnih mest.
Nemška študija, ki jo je opravilo podjetje PricewaterhouseCoopers – PWC, je primerjala število delovnih mest v polnilnicah mineralne vode, kjer polnijo povratno embalažo, s polnilnicami, kjer polnijo embalažo za enkratno uporabo. Analiza je pokazala, da:
- polnjenje povratne embalaže zahteva 1,47 zaposlenega za polni delovni čas na milijon litrov prodane vode,
- polnjenje embalaže za enkratno uporabo pa 0,27 zaposlenega za polni delovni čas na milijon litrov prodane vode.
Novejša študija Zveze evropskih združenj za brezalkoholne pijače (Union of European Soft Drinks Associations – UNESDA) in PWC prav tako napoveduje povečanje potreb po delovni sili na naslednjih področjih: proizvodne linije za polnjenje, veleprodaja, maloprodajna in vračilna mesta, transport in logistika.
V Kataloniji je pilotni projekt ReWine sodeloval z lokalnimi kletmi pri uvajanju povratnih vinskih steklenic. V projektu so ugotavljali priložnosti in ovire ter analizirali okoljske, socialne in gospodarske vidike. Potenciala za ustvarjanje novih delovnih mest niso mogli količinsko opredeliti, saj mnogi projektni partnerji podatkov niso sporočili. Tisti, ki to so storili, pa so poročali o povečanju potreb po delovni sili, največ v storitvah čiščenja in pranja.
Circular Economy Portugal je izvedel širšo študijo, ki je preučevala številne oblike povratne embalaže za hrano in pijačo v turistično-gostinskem sektorju, prodaji izdelkov za gospodinjstvo in spletnih trgovinah z oblačili. Ocenili so, da na področju skladiščenja in transporta obstaja potencial 50 novih delovnih mest na 120 tisoč obdelanih enot. Če se ponovna uporaba v navedenih sektorjih zviša za 20 % do leta 2027 in 50 % do leta 2030, je potencial novih delovnih mest še večji :”Zelo pozitiven družbeni učinek nastane zaradi ustvarjanja novih delovnih mest na drugih področjih (pranje in čiščenje, zbiranje, ….). Potencial znaša 185 oziroma 613 novih delovnih mest na 120 tisoč obdelanih enot do leta 2027 oziroma 2030.”
Več drugih nedavnih študij je poglobljeno preučilo potencial ustvarjanja delovnih mest pri prehodu v krožno gospodarstvo. Evropska komisija je npr. izvedla analizo učinkov zmernega in ambicioznega scenarija krožnega gospodarstva v več sektorjih. Za oba scenarija so napovedali skupno povečanje števila delovnih mest za približno 0,3 % do leta 2030, kar pomeni od 650 tisoč do 700 tisoč delovnih mest. Avtorji analize so priznali nekatere omejitve. Nekatere dejavnosti kot je ponovna uporaba so medsektorske ali pa niso zajete v analizirane sektorje, zato je analiza morebitnih vplivov na delo težavna. Ugotovili so še “pomanjkanje analiz, ki bi upoštevale učinke zaprtih zank krožnega gospodarstva (tj. ponovna uporaba, predelava itd.) na zaposlovanje “.
Vpliv ponovne uporabe na posamezna delovna mesta
Proizvodnja
Povečanje ponovne uporabe bo zmanjšalo proizvodnjo embalaže za enkratno uporabo. Zmanjšanje števila zaposlenih bi bilo treba vsaj delno ublažiti z ustvarjanjem delovnih mest v proizvodnji povratne embalaže ter opreme, potrebne za njeno izdelavo in ravnanje z njo. Verjetno bo na področju inovacij, oblikovanja in proizvodnje povratne embalaže potrebno zaposlene dodatno usposobiti. Možnosti so pri: ´
- oblikah in formatih povratne embalaže,
- polnilnih linijah za povratno embalažo,
- avtomatih za ponovno polnjenje, ´
- sistemih za čiščenje povratne embalaže,
- možnostih ravnanja in transporta povratne embalaže.
Polnjenje
Če bi zbiranje, pranje, vračanje in polnjenje povratne embalaže v celoti oddali zunanjim izvajalcem, bi bil vpliv na količino dela že zaposlenega osebja zelo omejen. Če bi te naloge ostale znotraj podjetja, bi to zahtevalo dodatne delovne ure. Verjetno obstaja tudi hibridni scenarij, po katerem bi bilo že zaposleno osebje morda odgovorno za nekatere dodatne naloge, ne pa za vse.
Storitve (maloprodaja / gostinstvo in turizem)
Če bi bila povratna embalaža zbrana v okviru kavcijskega sistema, bi moralo osebje pobrati in vrniti vplačane kavcije. Morda bo zato na kratek rok potrebno osebje usposobiti za to, da bo znalo strankam pojasniti delovanje sistema, npr. načina za vračanje uporabljene embalaže ali polnjenje embalaže za večkratno uporabo. Potreba po tem bi se morala zmanjšati, ko bodo stranke usvojile novo obnašanje.
Ravnanje z odpadki
Eden od ciljev več ponovne uporabe je zmanjšanje količine odpadne embalaže, kar bi lahko negativno vplivalo na število delovnih mest v sektorju ravnanja z odpadki. A zvišanje stopenj recikliranja, ki je eden pomembnih vidikov prehoda v krožno gospodarstvo, bo to izgubo najverjetneje več kot nadomestilo. Evropska komisija napoveduje od 650 do 700 tisoč novih delovnih mest do leta 2030, velika večina jih bo v sektorju ravnanja z odpadki.
Poleg tega bi lahko imel sektor ravnanja z odpadki pomembno vlogo pri logistiki, povratno embalažo je namreč treba zbrati in prepeljati do pralnic.
Logistika
Ponovna uporaba zahteva niz logističnih dejavnosti – zbiranje, pranje, prerazporeditev in v nekaterih primerih sledenje embalaže. Nekatera podjetja bi zaradi novih delovnih nalog prilagodila svoje poslovanje, kar bi pomenilo ustvarjanje novih delovnih mest znotraj podjetij.
Vrzeli bi lahko zapolnila zagonska podjetja, ki se z oživljanjem ponovne uporabe že uspešno širijo, in bodo ustvarila precejšnje zaposlitvene priložnosti – tako na področjih logistike kot tudi na drugih poslovnih področjih, npr. prodaja, trženje, računovodstvo, kadri ipd.
Transport
Prevoz embalaže poteka v celotni dobavni verigi, zato bi povečanje ponovne uporabe nanj skoraj zagotovo vplivalo. Voznik, ki je prej po dostavi odpeljal prazen tovornjak, bi morda zdaj moral čakati, da se tovornjak napolni z vrnjeno embalažo, pripravljeno za čiščenje in ponovno polnjenje. Embalažo za ponovno uporabo, zbrano na domovih strank, bi lahko pripeljala podjetja za ravnanje z odpadki ali kurirji.
Razmere za delo
“Ponovna uporaba je bolj zapletena od enkratne, a zaposlenim zagotovo prinaša več zadoščenja. Namesto vzdrževanja linearnega modela od izrabe naravnih virov – uporabe – do zabojnika za smeti, morajo zaposleni čim dlje v uporabi ohranjati embalažo za večkratno uporabo, kar zahteva posebne veščine. To je sanjska služba za logistike in inženirje.” Julien De Beys, pravni svetovalec Evropske komisije
Za pravičen prehod k ponovni uporabi zgolj ustvarjanje zaposlitvenih priložnosti ni dovolj. Nova delovna mesta bi morala nuditi dostojno delo: zagotoviti morajo dostojanstvo, enakost, pravičen dohodek, varne delovne razmere in zaščito delavskih pravic.
Zadovoljstvo z delom
Povečanje ponovne uporabe lahko poveča zadovoljstvo zaposlenih z delom. Ker delajo za trajnostni razvoj, čistejše okolje in boljšo prihodnost, se lahko počutijo bolj pripadne in koristne, vidijo več smisla v svojem delu.
EUROFOUND je izvedel študijo Greening of Industry (Ozelenjevanje industrije), ki je preučevala, kako ob varovanju okolja povečati količino in kakovost delovnih mest. Analizirali so podjetja, ki že izvajajo spremembe na področju trajnosti. Poročala so, da so zaposleni ponosni, da imajo “zeleno službo”, zaposleni so poročali o izboljšani samopodobi in zadovoljstvu z delom. “Zeleno znanje” so prenašali v svojo skupnost ali lokalne šole, kar je ustvarilo posredno korist za širšo družbo.
Veščine in osebnostni razvoj
Za uspešen pravični prehod k ponovni uporabi morajo biti zaposleni opremljeni s pravimi veščinami. Te lahko razdelimo v štiri kategorije: na znanju temelječe nišne veščine, poklicne veščine, prenosljive veščine (iz delovnega mesta na novo delovno mesto), splošne veščine za trajnostni razvoj.
Varnost zaposlitve
Negotovo pravno in ekonomsko okolje za podporo ponovne uporabe lahko negativno vpliva na varnost zaposlitve. To se zgodi v primerih, ko je delo omejeno na kratkoročne pilotne projekte, in/ali je financiranje negotovo. Vendar pa so v trenutnih gospodarskih razmerah v številnih, tudi dobro uveljavljenih sektorjih, dolgoročni obeti negotovi. Manj ko so delavci sindikalno organizirani (kar je v novejših panogah pogosto), manj so odporni na morebitne pretrese.
Zdravje in varnost delavcev
Industrija plastike za enkratno uporabo tako v fazi proizvodnje kot pri ravnanju z odpadki vključuje resna zdravstvena in varnostna tveganja, ki so neposredno povezana s kulturo enkratne uporabe. Kot pravi Program Združenih narodov za okolje (UNEP): “Plastični izdelki za enkratno uporabo so priročni, vendar zaradi škode, ki jo povzročajo njihova proizvodnja, uporaba in odstranjevanje, predstavljajo veliko nevarnost za okolje in zdravje ljudi.”
Na splošno je malo verjetno, da bi ponovna uporaba predstavljala zelo velika zdravstvena in varnostna tveganja za delavce. Prinaša sicer nove logistične procese in tehnologije, npr. čiščenje embalaže lahko zahteva nove postopke, visoke temperature in uporabo kemikalij. Med pandemijo Covid-19 so se pojavili pomisleki glede tveganja prenosa klic z embalažo za večkratno uporabo. Enako tveganje pa obstaja tudi pri embalaži za enkratno uporabo, vendar ga je mogoče obvladovati s standardnimi higienskimi praksami in torej ne predstavlja dodatnih tveganj.
V mnogih primerih ponovno uporabo spodbujajo mala novoustanovljena podjetja z omejenimi sredstvi, ki bi glede predvidevanja ter obvladovanja zdravstvenih in varnostnih tveganj potrebovala dodatno podporo.
Dostopnost do delovnih mest
Podobno kot v drugih sektorjih tudi v sektorju ponovne uporabe obstajajo izzivi pri zagotavljanju dostopnosti delovnih mest za vse – osebe s fizičnimi, duševnimi ali gibalnimi motnjami, starejše delavce in tiste, katerih veščine so pomanjkljive ali so bili dolgo časa brez dela. Znotraj sektorja ponovne uporabe lahko priložnosti za zaposlitev oseb iz ranljivih skupin ustvarijo socialna podjetja ali druge podobne organizacije. Če naj bi ponovna uporaba postala vključujoč sektor, je takšna podjetja in organizacije potrebno podpreti.