Kavcijski sistemi: preverjena rešitev, ki deluje

Kavcijski sistemi za embalažo pijač uspešno delujejo v 13 evropskih državah (zadnja ga je vzpostavila Malta), do leta 2025 jim bo sledilo še 10 držav. Od 13 sistemov jih 9 vključuje tudi steklenice. Kavcijski sistem je zaenkrat edini znan način zbiranja embalaže pijač,  ki že omogoča doseganje ciljev EU, saj države, ki ga imajo, ločeno zberejo 85 – 98 % plastenk.

Kavcijski sistem dokazano zmanjšuje smetenje z embalažo pijač v naravnem in urbanem okolju, v Nemčiji se je npr. smetenje z embalažo pijač po uvedbi sistema zmanjšalo na praktično nič. Zbrane so večje količine kakovostnega, čistega materiala, ki ga lahko recikliramo, sistem je cenejši za proizvajalce. 

Kavcijski sistem prinaša prihranke tudi občinam, saj se znižajo stroški čiščenja smetenja, zbiranja, predelave in odstranjevanja. Na Škotskem bodo občine tako prihranile 5,3 do 9,2 milijona funtov. Sistem tudi ustvarja nova delovna mesta v zbiranju, sortiranju in recikliranju.

Ogljični odtis kavcijske embalaže

Medtem ko so bili kavcijski sistemi prvenstveno vzpostavljeni zaradi preprečevanja smetenja, danes predstavljajo izjemen primer krožnega gospodarstva. Ohranjajo materiale v kroženju znotraj zaprtih zank. Prinašajo tudi 30 % zmanjšanje ogljičnega odtisa za plastenke in pločevinke:

1) potrošniki za vračilo embalaže ne opravijo dodatne poti, saj jo vrnejo, ko se odpravijo po nakupih,
2) embalaža je večinoma zbrana prek avtomatov, ki jo stisnejo, zato je zaradi manjše prostornine embalaže za odvoz potrebnih manj tovornjakov,
3) mnogi sistemi za odvoz embalaže uporabljajo obstoječe transportne zmogljivosti (tovornjake, ki v trgovine dostavijo blago, in bi se sicer vračali prazni). 

Ključni elementi uspešnih kavcijskih sistemov

Upravljavci kavcijskih sistemov so neprofitne organizacije, ustanovljene po načelih proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), ki skrbijo samo za embalažo pijač. Z izjemo Nemčije so centralizirani – za celo državo je odgovorna ena organizacija.

V vsaki državi posebej zakonodaja predpiše, kateri materiali so vključeni v sistem. Večinoma so to kovine, plastika in steklo, ponekod zgolj plastika in kovine. Za učinkovito delovanje sistema mora biti embalaža ustrezno označena. Nujne so tudi črtne kode, ki omogočajo sledljivost vsakega posameznega kosa, danega na trg. 

Pomembno je, da je mreža vračilnih točk razvejana in lahko ljudje embalažo čim lažje vrnejo, kar sistemu omogoča doseganje predpisanih ciljev. Kavcija pa mora biti dovolj visoka, da spodbuja k vračanju in dovolj nizka, da preprečuje goljufije. Izjemno pomembna je tudi stalna in razumljiva komunikacija, tako znotraj sistema – med operaterjem, proizvajalci, trgovci, zunanjimi izvajalci – kot komunikacija navzven – s potrošniki. 

Dobre prakse posameznih držav

Najstarejši kavcijski sistem v Evropi je švedski, ki je za pločevinke uvedel leta 1984, za plastenke pa 1996. Sistem reciklira 99,5 % ločeno zbranega materiala, raziskujejo že možnost recikliranja nalepk.  Sistem temelji na 40 letih uspešnega sodelovanja s trgovinami in proizvajalci pijač. Veliko časa in truda namenja komuniciranju, poudarjajo stabilnost in verodostojnost kavcijskega sistema, ki pa z razvojem vedno sledi sodobnim trendom. Kljub dolgoletni tradiciji ljudi nenehno opominjajo, naj vrnejo prazno embalažo in se jim zahvaljujejo za njihov prispevek k recikliranju. 

Na Finskem letno sistem zbere več kot 2 milijardi kosov embalaže in 90 tisoč ton materiala. Vključitev proizvajalcev pijač in uvoznikov v sistem ni obvezna. Vendar morajo tisti, ki niso vključeni, plačati poseben davek 0,51 eur za liter pijače.

Kavcijski sistem uporabljajo tudi vse tri baltske države, najdlje, od leta 2005, v Estoniji. Sistem je lani zbral 293 miljonov kosov embalaže pijač, od česar je 88 % PET plastenk, 89 % pločevink in 87 % stekla. V začetnem obdobju je bila medijska kampanja usmerjena v sporočilo: vrnite embalažo in dobili boste denar nazaj. V zadnjih letih pa sporočajo, da je embalaža dragocen vir materialov, ki se jih lahko v prehrambeni industriji večkrat uporabi. Eesti Pandipakend je v svojo ponudbo dodal še storitev najema kozarcev in drugega posodja (lončki, krožniki) za večkratno uporabo za organizatorje prireditev. 

V Latviji je pred uvedbo kavcijskega sistema je 75 % vseh smeti v naravi predstavljala embalaža pijač, večinoma plastenke in pločevinke. Zero Waste Latvija je po uvedbi sistema opravil reden pregled zelo obiskane plaže v bližini Rige, med smetmi praktično niso več našli kavcijske embalaže oz. samo še nekaj kosov. Za odvoz zbrane embalaže iz trgovin uporabljajo dostavne tovornjake, ki so v trgovino pripeljali izdelke, nazaj pa bi sicer peljali prazni. Razlog za to, da proizvajalci in uvozniki pijač podprejo kavcijski sistem, je tudi t.i. zmanjšanje škode za blagovno znamko. “Če tvoj izdelek najdejo med smetmi na plaži ali v gozdu, to o tebi in tvojem podjetju ne pove veliko dobrega,” opozarja direktor sistema Miks Sturtis.

Poleg Malte je najmlajši kavcijski sistem slovaški. V sistem so vključene plastenke in pločevinke, znesek kavcije je enoten – 15 centov. Količina vrnjene kavcijske embalaže od januarja 2022, ko je sistem začel delovati, stalno narašča. Najmočnejši motivator za uporabo sistema je zmanjšanje smetenja v naravi (61 % vprašanih), sledijo vračilo vplačane kavcije (20 %), izboljšano recikliranje (15 %), 1 % vprašanih so prepričali prijatelji in družina.

Slovencem dobro znani hrvaški kavcijski sistem pa ima usodno napako. Ne uporablja nacionalnih črtnih kod, ki bi zagotavljale sledljivost vsakega posameznega kosa embalaže. Zato je manj transparenten – ni jasno, koliko embalaže je bilo dane na trg in koliko je bilo zbrane, kar omogoča tudi goljufije.

Taktike odlašanja in zavlačevanja

V mnogih evropskih državah je uveljavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač spremljalo silovito lobiranje embalažnih družb, nekje so se pridružili trgovci, nekateri proizvajalci, ponekod tudi občine. “Delay, distract, derail (zavlačuj, zamoti, preusmeri).” To je povzetek taktik, kot ga je opisala organizacija Changing Markets Foundation. Ponekod so bile te taktike uspešne, drugje ne. 

V Avstriji, ki bo sistem uvedla leta 2025, je proti uvedbi kavcijskega sistema močno lobirala močna koalicija podjetij, katere del so bili trgovski velikani skupine REWE Group (Billa, Merkur, Penny, Bipa,…), Spar, Hofer in Lidl ter proizvajalci pijač (Brau Union, Spitz in Pfanner). Na Nizozemskem, kjer kavcijski sistem za večje PET plastenke in povratne steklenice za pivo velja že dolgo, so trgovci lobirali za ukinitev sistema. Ko se je pogovor preusmeril na razširitev sistema še na manjše PET plastenke in pločevinke, so trgovci proti tej odločitvi lobirali do zadnjega dne.

Na Škotskem so uvedbo sistema večkrat preložili, po zadnjih podatkih naj bi končno začel veljati letos poleti. Coca Cola je za večletno zakulisno lobiranje pri Evropski komisiji porabila skoraj milijon dolarjev in se (skupaj z združenjem reciklerjev embalaže Packaging Recycling Group Scotland) pogosto srečevala z visokimi škotskimi vladnimi uradniki. V Španiji je bila ključni akter pri odvračanju pozornosti, zavlačevanju in spodkopavanju zakonodaje embalažna družba Ecoembes. Leta 2019 je lansirala program Reciclos – sistem vračanja embalaže in nagrajevanja. Reciclos se na prvi pogled zdi zelo podoben kavcijskemu sistemu, saj potrošnike nagrajuje, ker vrnejo uporabljene plastenke in pločevinke, ne vključuje pa plačila kavcij. Lobirala so tudi trgovska združenja, izstopa največji trgovec Mercadona. 

Na Češkem so bili nasprotniki uspešni, kavcijskega sistema v tej državi za zdaj še nimajo. Odpor je vodila monopolna embalažna družba EKO-KOM. Skušali so odložiti sprejem ustrezne zakonodaje s trditvijo, da obstoječi sistem zbiranja že dosega cilje EU, odvračali so pozornost s svojimi analizami in študijami, manipulirali s podatki in lobirali pri Ministrstvu za okolje.

/** * mailchimp pop-up */