Eesti Pandipakend
Kavcijski sistem za embalažo pijač v Estoniji deluje že od leta 2005. Eesti Pandipakend je nepridobitna organizacija, ki sistem na podlagi akreditacije okoljskega ministrstva upravlja po načelu proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Financira se z embalažnino, prihodki od prodanih materialov ter neizplačanih kavcij. Proizvajalci pijač iz združenj, ki so ustanovitelji organizacije, predstavljajo 80 % danih pijač na estonski trg.
V Estoniji imajo centraliziran kavcijski sistem, kar pomeni, da je Eesti Pandipakend edini kavcijski sistem in deluje na celotnem območju Estonije. Odgovoren je za organizacijo aktivnosti, povezanih s kavcijskim sistemom, in recikliranje nepovratne embalaže pijač. Med te aktivnosti sodi ločeno zbiranje, prevzem vrnjene embalaže pri trgovcih, izpolnjevanje predpisanih ciljev, pa tudi za plačilo trošarine v imenu proizvajalcev, če predpisani cilji niso doseženi.
Postopek implementacije sistema je potekal od leta 2004, ko je nastal organizacijski odbor predstavnikov proizvajalcev pijač. Odgovoren je bil za načrtovanje projekta in prenos znanja iz držav, ki so kavcijski sistem že uporabljale, predvsem Norveške in Švedske. Eesti Pandikapend je bil formalno ustanovljen novembra 2004, marca 2005 je pridobil akreditacijo okoljskega ministrstva, sistem pa je začel delovati maja 2005. Od maja do septembra istega leta sta v prehodnem obdobju novo označena embalaža in sistem počasi zamenjala star način prodaje pijač. Od oktobra 2005 je vključitev v kavcijski sistem obvezna za vse, ki dajejo na trg pijače določenih kategorij.
Zakonodaja
Od oktobra 2005 je v Estoniji obvezno vključevanje v kavcijski sistem za naslednje pijače:
- brezalkoholne pijače,
- vodo,
- pivo,
- jabolčnik,
- sokovi, sadni koncentrati, nektarji,
- alkoholne pijače z nizko vsebnostjo alkohola.
Od julija 2021 dalje se v sistem lahko prostovoljno vključijo še proizvajalci sirupov in alkoholnih pijač nad 6 % vsebnosti alkohola.
Estonski pravni red določa minimalne cilje recikliranja embalaže pijač (85 % PET plastenk, 50 % pločevink, 85 % stekla). Če cilji niso doseženi, proizvajalec za razliko do predpisanega cilja plača trošarino na embalažo. Višina trošarine je vezana na embalažni material: plastika in kovine 2,5 eur/kg, steklo 0,6 eur/kg. Namen trošarine je spodbujanje kavcijskega sistema, proizvajalcev, uvoznikov in trgovcev k učinkovitemu delovanju sistema ter nenehnemu komuniciranju z uporabniki in drugimi akterji.
Trgovine s prodajno površino nad 200 m2 morajo potrošnikom obvezno omogočiti oddajo embalaže pijač na svoji lokaciji. Avtomate za vračanje lahko postavijo v trgovini ali na svojem zemljišču ob trgovini v za to prilagojenih kontejnerjih. Trgovine s površino do 20 m2 se v sistem lahko vključijo prostovoljno. Ostale trgovine – torej s prodajno površino med 20 in 199 m2 – lahko lokalne oblasti zaprosijo za izjemo, a je ta praviloma odobrena le, če je v istem kraju na primerni razdalji možno vračanje prazne embalaže na drugem mestu oziroma v drugi trgovini.
Manjše trgovine se lahko odločijo med ročnim odčitavanjem vrnjene embalaže, nekatere pa se kljub temu odločijo za postavitev avtomata. V teh trgovinah prodajo manj pijač, zato je tudi volumen zbrane embalaže manjši kot v večjih trgovinah.
Kavcija
Kavcija v Estoniji zanaša 0,10 eur vse vrste embalaže, ne glede na volumen, material in ne glede na to, ali gre za embalažo za ponovno polnjenje ali za nepovratno embalažo.
Kavcija ni obdavčena.
Po izkušnjah iz Estonije kavcija ne vpliva na dvig cen pijač, saj ni vključena v ceno izdelka in zato ne pospešuje inflacije. Potrošnikom je vedno prikazana posebej, tako na cenikih, kot na računu. Vrednost kavcije je prikazana posebej še ob vsaki transakciji med deležniki sistema in je vedno enaka.
Tok kavcije je za potrošnika preprost: ko kupi izdelek, jo plača, ko vrne prazno embalažo, prejme kavcijo nazaj (kupi lahko nov izdelek ali izplačano gotovino). Kroženje med ostalimi deležniki sistema je nekoliko bolj zapleteno. Ko proizvajalec pijačo proda trgovini, mu trgovina poleg izdelka plača še kavcijo. Proizvajalec kavcijo nato nakaže kavcijskemu sistemu. Ko trgovec vrne embalažo kavcijskemu sistemu, mu ta nakaže ustrezen znesek kavcije. Neizplačane kavcije – torej za embalažo, ki ni bila vrnjena – ostanejo kavcijskemu sistemu. Pri povratni embalaži tako embalaža kot kavcija krožita samo med proizvajalcem in trgovcem.
Sestava sistema in rezultati
V kavcijski sistem je v Estoniji vključenih 349 proizvajalcev pijač in uvoznikov ter 1.260 vračilnih točk, od katerih je 800 takšnih, kjer embalažo sprejemajo ročno. Na ostalih 460 vračilnih točkah stoji 566 avtomatov. Nekatere večje trgovine jih imajo namreč nameščenih več. Kavcijska embalaža pijač se prevzema še na 448 točkah gostinstva in turizma. S pomočjo avtomatov zberejo 93 – 94 % embalaže, ostalih 6 – 7 % pa ročno.
Sistem je lani zbral 293 miljonov kosov embalaže pijač, od česar je 88 % PET plastenk, 89 % pločevink in 87 % stekla.
Cilj kavcijskega sistema je, da se zbrani materiali znova reciklirajo v embalažo pijač: plastenke v plastenke, pločevinke v pločevinke in steklenice v steklenice. Zaradi načina ločenega zbiranja kavcijski sistem omogoča izpolnjevanje visokih zahtev glede kakovosti embalaže za prehrano. Izjema so nekateri materiali, denimo barvni PET, ki se težko reciklira v nove plastenke. Eesti Pandikapend si kljub temu prizadeva, da ta material ostane znotraj industrije tako, da se reciklira denimo v zabojčke za pijače. V Estoniji nimajo lastnega recikliranja PET ali kovin.
Izkušnje
V Eesti Pandikapend ocenjujejo, da so za uspešen kavcijski sistem ključni:
- delovanje sistema po načelu nepridobitnosti,
- dobro premišljeni začetni koraki (zakonodaja, centri za ravnanje z embalažo pijač, logistika sistema, število vračilnih točk, ipd.),
- vključevanje deležnikov, predvsem proizvajalcev pijač in trgovcev,
- nadzor,
- nenehno komuniciranje s potrošniki in deležniki sistema,
- kavcija mora biti dovolj nizka, da preprečuje goljufije in dovolj visoka, da kupce pijač motivira k vračanju.
Uvajanje kavcijskega sistema je v začetku naletelo predvsem na odpor trgovcev, saj so bili zaskrbljeni glede higienskih pogojev in višine začetnih investicij. Ob nastajanju sistema so deležniki že v začetku dobro premislili nekaj pomembnih točk:
- število in lokacija zbirnih in sortirnih centrov,
- vračilna infrastruktura pri trgovcih,
- informacijski sistem, ki uporablja nekoliko drugačno programsko opremo od običajne,
- logistika,
- preprečevanje goljufij in delo s podjetji, da so bila na sistem pripravljena,
- ključna začetna promocijska kampanja,
- ocenjujejo, da je pomembno spoznati sisteme v drugih državah, a ga je pomembno tudi ustrezno prilagoditi svojemu okolju.
Odziv potrošnikov na kavcijski sistem v Estoniji je bil odličen, že v drugem letu delovanja so vrnili preko 90 % PET plastenk. S tem je sistem dosegel več prihodkov od prodaje materiala. Ker so pričakovali počasnejše naraščanje stopnje vračanja, so se v začetnem obdobju neizplačane kavcije izkazale za manjši vir financiranja sistema od pričakovanega.
V začetnem obdobju je bila medijska kampanja usmerjena v sporočilo: vrnite embalažo in dobili boste denar nazaj. V zadnjih letih pa sporočajo, da je embalaža dragocen vir materialov, ki se jih lahko v prehrambeni industriji večkrat uporabi.
Dodatna ponudba za organizatorje prireditev – ponovna uporaba posodja
Eesti Pandipakend je v svojo ponudbo dodal še storitev najema kozarcev in drugega posodja (lončki, krožniki) za večkratno uporabo za organizatorje prireditev.
Deluje podobno kot kavcijski sistem. Organizatorji imajo dve možnosti. Eesti Pandipakend pride na prireditev ter postavi mobilne vračilne točke. Lahko pa organizator zgolj najame posodje in/ali kozarce. Ko gost na prireditvi uporabi posodo, plača kavcijo, ki jo dobi vrnjeno, ko jo vrne organizatorju prireditve.
Če je le mogoče, Eesti Pandipakend posodje kupuje v evropskih državah in iz recikliranega materiala, čeprav ugotavljajo, da je takšne ponudbe zaenkrat še malo. V vsakem primeru pa zahtevajo, da je posodje po zaključeni življenjski dobi možno reciklirati.
(Članek je nastal iz zapiskov webinarja Deposit Systems for Beverage Containers, 11. maj 2022, Reloop ter predstavitve Deposit Return System, Kaupo Karba, generalni direktor Eesti Pandipakend.)
Članek v pdf obliki tukaj.