Zakonodaja na področju plastike se zaostruje

Trenutno stanje na področju reševanja plastične krize je mešanica zelo različnih praks: od prostovoljnih zavez podjetij do nacionalnih zakonodajnih in prostovoljnih ureditev. V okviru Združenih narodov se zato pripravlja pravno zavezujoča globalna pogodba o plastiki, ki naj bi bila pripravljena za podpis leta 2024. Zajela bo celoten življenjski cikel plastike, od proizvodnje do uporabe, recikliranja in ravnanja z odpadki.

Ključno pri oblikovanju pogodbe je vprašanje, ali se bodo odločitve sprejemale s soglasjem ali večino glasov pogodbenic. Zahtevano soglasje lahko prepreči sprejetje ambicioznih ukrepov. “Dokler bo sistem dovoljeval nekaj državam proizvajalkam nafte in plastike, da vložijo veto na odločitve večine, je lahko usoda te pogodbe podobna usodam podnebnih pogodb,” opozarja izvršni direktor Zero Waste Europe Joan Marc.

Globalna pogodba bo morala preprečiti zeleno in modro zavajanje ter neuspešne lažne rešitve industrije, ki služijo zgolj kot taktika izogibanja zmanjšanju proizvodnje plastike.

Cilji in predpisi EU

Evropska unija je postavila cilj, da bodo države članice do leta 2030 morale reciklirati 55 % odpadne plastične embalaže. Spremenil se je tudi način izračunavanja deležev recikliranja. Danes se vsa količina embalaže, ki je bila ločeno zbrana, še prikazuje kot reciklirana. V prihodnje pa bodo upoštevane izključno količine, ki bodo tudi dejansko dostavljene reciklerjem. 

Pri plastenkah za enkratno uporabo so cilji visoki, prvi mejnik pa se hitro bliža: do leta 2025 bo potrebno ločeno zbrati 77 % plastenk, do leta 2029 pa že  90 %. Nove plastenke bodo od leta 2025 morale vsebovati najmanj 25 % reciklirane plastike, do leta 2030 pa 30 %.

Nove pomembne premike bo prinesla Uredba o embalaži in odpadni embalaži, novembra 2022 je bil objavljen njen predlog. Ko bo sprejeta, bo veljala takoj in neposredno v vseh državah članicah. Predvideva obvezno vzpostavitev kavcijskih sistemov za recikliranje plastenk in pločevink do leta 2029, vzpostavitev sistemov vračljive embalaže in obvezne deleže pijač, ki morajo biti na trgu v povratni embalaži.  Do leta 2030 predlaga, da je 10 %, leta 2040 pa 25 % brezalkoholnih pijač in piva na trgu v embalaži za ponovno uporabo. Pri vinu je predlog 5 % do 2030 in 15 % do 2040.

Na ravni EU potekajo tudi pogovori o tem, kakšna embalaža bo na trgu EU sprejemljiva. Plastična embalaža, ki je ni mogoče reciklirati, bo lahko prepovedana. Embalažnina bo postala modulirana: znesek embalažnine bo višji za embalažo, ki jo je težje reciklirati.

Vse države članice v proračun EU že vplačujejo dajatev na nereciklirano plastiko. Slovenijo to letno stane več kot 10 milijonov evrov.

Slovenija

Uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji so pred parlamentarnimi volitvami 2022 podprle vse stranke, ki so v trenutnem sklicu parlamenta. Uvedba je zapisana tudi v koalicijski pogodbi aktualne vlade. 

Trenutno potekajo pogovori o tem, kakšen kavcijski sistem bomo imeli. Pristojno ministrstvo pravi, da bi ga lahko imeli leta 2026. Do konca 2023 naj bi bila sprejeta potrebna uredba, ki ga bo podrobno urejala. Ovira bi lahko bila tudi pritožba embalažnih družb glede ZVO-2 na Ustavno sodišče. Če bo uredba res sprejeta do konca leta, sledita še 2 leti za postavitev sistema (logistika, informacijski sistemi, prilagoditev trgovin in proizvajalcev pijač). 

Trgovci, razen Lidla, ki je sistem podprl, za zdaj molčijo. V začetku poletja 2022 smo v Eko krogu s posebno akcijo pred trgovinami trgovce pozivali, naj storijo ta pomemben korak in se aktivno vključijo v oblikovanje sistema. Pri vzpostavitvi in delovanju kavcijskega sistema je namreč ključno sodelovanje trgovcev. Čeprav so bili v Latviji vključeni že v pripravo zakonodaje, jih je še vedno skrbelo, da bo sistem zanje dodatna obremenitev, nekateri niso verjeli, da se bodo potrošniki na sistem tako hitro privadili. Že po nekaj mesecih delovanja se je izkazalo, da ne gre za obremenitev, pač pa za konkurenčno prednost trgovin. 

V anketi Zveze potrošnikov so vprašani uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji zelo podprli, kar 95 % anketiranih bi ga zagotovo ali zelo verjetno uporabljalo. Jasno je izražena želja potrošnikov, da so vključene plastenke in povratne steklenice, a tudi nepovratne steklenice in pločevinke.

/** * mailchimp pop-up */