1. Vse države, ki imajo kavcijske sisteme, dosegajo višje stopnje recikliranja od držav, ki se zanašajo zgolj na programe ločenega zbiranja odpadkov.
2. Na splošno velja, da višja kavcija pomeni višjo stopnjo vračanja embalaže na vračilne točke.
3. Najvišje stopnje vračanja beležijo v državah z vračilnimi točkami v trgovinah, kjer so trgovci, ki pijače prodajajo, zavezani tudi sprejemati prazno embalažo in vračati kavcije potrošnikom.
Kavcijski sistemi dosegajo visoke stopnje recikliranja
V zadnjih desetletjih se je v državah, ki so vzpostavile kavcijske sisteme, močno povečalo vračanje embalaže pijač za enkratno uporabo. Dokazana učinkovitost pri doseganju visokih stopenj recikliranja je eden glavnih razlogov, da se zanje odloča vse več držav po svetu – kjer ga imajo, brez izjeme dosegajo višje stopnje recikliranja od držav, ki ga nimajo. V Evropi večina kavcijskih sistemov dosega stopnje recikliranja preko 90 %. Tako zbrane materiale vračajo v snovne kroge gospodarstva (Slika 1). Več reciklirane embalaže pomeni manj embalaže v smeteh. Reloop-ovo poročilo What We Waste ocenjuje, da evropske države brez kavcijskega sistema zavržejo 39,5 milijona kosov embalaže pijač, medtem, ko jih države s kavcijskim sistemom zgolj 2 milijona (8-krat manj!).
Kako se merijo učinki?
V kavcijskem sistemu se učinki merijo preko stopnje ločenega zbiranja, ki predstavlja število ločeno zbranih kosov embalaže za recikliranje v primerjavi s številom kosov prodane embalaže. Izračun stopnje zbiranja v kavcijskem sistemu je preprost, saj kavcija beleži prodajo in zbiranje vsakega posameznega kosa embalaže. Po drugi strani pa je merjenje učinkov običajnih programov ločenega zbiranja odpadkov bolj zapleteno, saj embalažo pijač zbirajo skupaj z drugo vrsto embalaže, stopnje ločenega zbiranja pa so precenjene, ker upoštevajo ločeno zbrane in ne dejansko reciklirane količine. Poleg tega ne vključujejo količin, danih na trg, o katerih proizvajalci ne poročajo (free-riding), včasih pa v izračun vključijo tudi uvožene količine materiala za recikliranje. Pri kavcijskih sistemih poročila temeljijo na številu posameznih kosov embalaže in ne na teži, kot pri programih ločenega zbiranja odpadkov. V kavcijskem sistemu je zbrani material visoke kvalitete, saj ne prihaja do kontaminacije z drugimi odpadki, zato so ločeno zbrane količine tudi reciklirane.
Višina kavcije
Učinek sistema je odvisen od različnih dejavnikov, a izkazalo se je, da ima močan vpliv predvsem višina kavcije. Višja kavcija vpliva na višje stopnje vračanja. Analize mreže Reloop so pokazale, da države, kjer kavcija znaša manj od 0,07 eur, dosegajo 70 % ločenega zbiranja. Če je vrednost kavcije 0,07 – 0,08 eur, se ločeno zbiranje zviša na 76 % in na 88 % tam, kjer kavcija znaša 0,09 – 0,12 eur. Najvišje stopnje vračanja, ki v povprečju znašajo 93 %, so v evropskih državah, kjer kavcija znaša 0,13 eur ali več.
Priročnost
Drugi ključni dejavnik, ki vpliva na učinke kavcijskega sistema je priročnost: kako preprosto je sodelovanje v sistemu za potrošnika. Najučinkovitejši kavcijski sistemi zagotavljajo dostopnost vračilnih točk tako, da je vračanje prazne embalaže za potrošnika enako preprosto, kot je bil nakup pijač.
Navišje stopnje vračanja beležijo kavcijski sistemi, kjer so vračilne točke v trgovinah, ki prodajajo pijače in kjer predpisi trgovine zavezujejo k sprejemanju prazne embalaže ter izplačilu kavcij (R2R). Analize mreže Reloop kažejo, da takšni sistemi v povprečju dosegajo 89 % vrnjene embalaže. Takšen način vračanja poznajo v Evropi. Hibridni sistemi, kjer so vzpostavljene posebne vračilne točke za ta namen, so pogostejše v drugih delih sveta in dosegajo povprečje zgolj 70 %. R2R zato velja za najboljšo prakso, saj potrošnikom zagotavlja najbolj priročen način vračanja prazne embalaže. Vrnejo jo ob naslednjem nakupu oziroma v najbližji trgovini. S tem se sistem izogne stroškom vzpostavljanja posebne infrastrukture.
Obseg embalaže
Skupni učinek kavcijskega sistema je odvisen tudi od vrst pijač in embalaže, ki je vključena v sistem. Na splošno velja, da večji obseg embalaže pomeni večji učinek. Večina kavcijskih sistemov vključuje plastiko, kovine in steklo, čeprav nekateri ne vključujejo vseh treh materialov. Na Norveškem, Švedskem sistema ne vključujeta stekla, na Nizozemskem pa se je do konca lanskega leta v kavcijskem sistemu zbiralo zgolj plastenke.
Celotno poročilo mreže Reloop je dostopno TUKAJ.
