Kavcijski sistem v Latviji

Sistem, ki spodbuja uporabo povratnih steklenic – Depozīta Iepakojuma Operators

O sistemu

Latvija ima 1,9 milijona prebivalcev, površina države znaša 64.000 km2 in je po teh parametrih med primerljivejšimi državami EU s Slovenijo. Ustanovitelji in lastniki kavcijskega sistema Depozīta Iepakojuma Operators so proizvajalci in uvozniki pijač (78,31 % delež), del trgovcev (9,64 % delež) in ena reciklažna družba (12,05 %) delež. Sistem je centraliziran in neprofiten, kar pomeni, da si lastniki dobička ne morejo razdeliti, pač pa je investiran v izboljšave in učinkovitost sistema. Upravljavec sistema skrbi za logistiko, koordinacijo in upravljanje, odgovoren je za denarni tok kavcij, embalažnin in nadomestil. Vodi tudi bazo podatkov o embalaži, vključeni v sistem. Zaposluje cca 20 ljudi. 

Lastnik zbranega materiala – PET, aluminija in stekla – je upravljavec sistema, ki ga proda reciklerjem. Po besedah direktorja Depozīta Iepakojuma Operators, Miksa Sturtisa, se plastenke večinoma reciklirajo v nove plastenke, čeprav to za zdaj še ni obvezno, načrtujejo pa to v prihodnosti.

Delovanje sistema ureja Zakon o embalaži in Uredba o kavcijskem sistemu. Nadzorne državne institucije so Državna služba za okolje Republike Latvije, Ministrstvo za zaščito okolja in regionalni razvoj Republike Latvije ter Komisija za gospodarske javne službe. Upravljalec prejme 7-letno dovoljenje za upravljanje sistema. Nato mora zanj znova zaprositi na razpisu, na katerem se lahko za dovoljenje poteguje tudi drug upravljavec. 

Razlogi za uvedbo kavcijskega sistema

Pred uvedbo sistema je kar 84 % ljudi v Latviji menilo, da je ta potreben, od tega jih je 52 % odgovorilo, da je celo zelo potreben. Pred uvedbo kavcijskega sistema je 75 % vseh smeti v naravi predstavljala embalaža pijač, večinoma plastenke in pločevinke. Zero Waste Latvija je po uvedbi sistema opravil reden pregled zelo obiskane plaže v bližini Rige, med smetmi praktično niso več našli kavcijske embalaže oz. samo še nekaj kosov. 

Razlog za to, da proizvajalci in uvozniki pijač podprejo kavcijski sistem, je tudi t.i. zmanjšanje škode za blagovno znamko. “Če tvoj izdelek najdejo med smetmi na plaži ali v gozdu, to o tebi in tvojem podjetju ne pove veliko dobrega,” opozarja Miks Sturtis.

Miks Sturtis poudarja, da je pri običajnem sistemu ločenega zbiranja odpadkov problem to, da je en del ljudi sicer lahko zelo odgovoren, redno in pravilno ločuje in odlaga odpadke, a dovolj je eden, ki tega ne zna ali noče, in lahko z nepravilno odloženimi odpadki kontaminira cel zabojnik. Kar seveda pomeni, da materiala ni več možno reciklirati v živilsko embalažo. 

Kavcijski sistem zagotavlja preglednost, transparentnost in sledljivost, saj je zabeležen vsak kos embalaže, ki je dan na trg in nato vrnjen. Pred uvedbo sistema v Latviji ni bilo neodvisnih podatkov o tem, koliko embalaže je dane na trg, zato so bile tudi številke o stopnjah zbranega in recikliranega materiala neuradne:  46 % plastenk, 70 % steklenic, 55 % pločevink. Cilj kavcijskega sistema do leta 2024 je 90 % zbranega in recikliranega materiala. 

Povratne steklenice – ponovna uporaba za male pivovarje

Veliki proizvajalci, ki na trg dajo več kot 2 milijona pijač letno, povratne steklenice v trgovinah prevzamejo sami, so pa vključene v kavcijski sistem.

Manjši proizvajalci – kot so denimo lokalne pivovarne – se za povratne steklenice ponavadi ne odločajo, ker jim prevzem praznih steklenic na vseh prodajnih mestih predstavlja nesorazmerne stroške. V Latviji kavcijski sistem tem proizvajalcem ponuja uporabo standardiziranih steklenic. Zanje zagotovi transport do svojega zbirnega centra, kjer jo proizvajalci prevzamejo na enem mestu. Tako prihranijo pri stroških za steklenice in pri stroških transporta. 

Povratne steklenice v Latviji predstavljajo kar 23 % zbrane embalaže, od tega je 18 % standardiziranih steklenic. Uporablja jih cca 20 proizvajalcev, večinoma malih pivovarjev. 

Kavcija in vključene pijače

Kavcija za vso embalažo je enotna, znaša 10 centov. Sistem zbira plastenke, pločevinke, steklenice in povratne steklenice.

V sistem so vključene naslednje pijače:

  1. gazirane in negazirane brezalkoholne pijače:
  • v pločevinkah 0,2 – 1 l,
  • v steklenicah 0,1 – 3 l,
  • v plastenkah 0,1 – 3 l.
  1. pivo:
  • v pločevinkah 0,2 – 1 l,
  • v steklenicah 0,1 – 3 l,
  • v plastenkah 0,1 – 1 l.
  1. druge fermentirane pijače z vsebnostjo alkohola do 6 %:
  • v pločevinkah 0,2 – 1 l,
  • v steklenicah 0,1 – 1 l,
  • v plastenkah 0,1 – 1 l.

Leta 2023 načrtujejo vključitev pijač z do 15 % vsebnosti alkohola, vino in sirupe. Kavcijski sistem ne vključuje embalaže za mleko in mlečne izdelke.

Mreža vračilnih točk

Za trgovce je vključitev v sistem obvezna glede na velikost trgovine. V 10 večjih mestih obveza velja za trgovce s površino 300 m2 in več, drugje po državi za trgovine s površino 60 m2 in več. Prostovoljno pa se lahko v sistem vključi vsaka trgovina ne glede na velikost, trenutno je takšnih cca 130.  

Sistem ima  več kot 1400 vračilnih točk, na katerih je skupaj postavljenih nekaj čez tisoč vračilnih avtomatov, ostalo so točke, kjer embalažo zbirajo ročno. 370 vračilnih točk je v restavracijah, kavarnah, hotelih, ki so v sistem vključeni prostovoljno. Vključene so še bencinske črpalke, kjer so nameščeni tudi zunanji vračilni avtomati. Na črpalkah veliko embalaže zberejo predvsem čez vikende in poleti, ko se ljudje vračajo z obiskov ali izletov na deželo. Stare, ne-kavcijske embalaže vračilni avtomati ne sprejmejo, zato so na vseh vračilnih točkah namestili tudi zabojnike za to embalažo. 

V Latviji so v zakonodajo vključili določilo, da mora upravljavec sistema trgovcem ponuditi tehnologijo za zbiranje embalaže. Le en trgovec avtomatov ni kupil od upravljavca. Imajo 2 vrsti vračilnih avtomatov, take, ki embalaže ne stisnejo, in take, ki jo – teh je 85 %. Največji avtomati sprejmejo več kot 1350 kosov embalaže na dan. V majhne trgovine se jim ni zdelo smiselno postaviti velikih dragih avtomatov, zato so v trgovinah s površino od 60 do 400 m2 nameščeni tudi takšni, ki embalaže ne stisnejo, in lahko sprejmejo do 350 kosov embalaže na dan. Za trgovine, ki nimajo dovolj prostora, je upravljavec zagotovil vračilne točke v zunanjih kontejnerjih, postavljenih na parkirišča ob trgovinah. Najmanjše trgovine embalažo zbirajo ročno, na ta način zberejo cca 3000 kosov na mesec oz. 100 na dan. 

V zakonodaji je zapisano, da mora upravljavec kavcijskega sistema nadomestiti direktne stroške trgovcev, ne pa izgub zaradi morebitnega upada prodaje. Višina nadomestila je različna za trgovine z avtomati, ki embalažo stisnejo, za majhne avtomate, ki je ne, in za trgovine, kjer embalažo zbirajo ročno. Po letu dni bo neodvisna zunanja revizija preverila, ali je višina nadomestil ustrezna. 

Drugi akterji sistema in logistika

V sistem je bilo septembra 2022 vključenih cca 400 trgovcev, 250 proizvajalcev/uvoznikov in 5000 izdelkov. Za majhne proizvajalce pijač vključevanje v kavcijski sistem ni obvezno. Za takšne veljajo proizvajalci, ki letno na trg dajo okvirno 500 pijač v steklenicah, pločevinkah ali plastenkah.

Upravljavec sistema trenutno posluje z 12 logističnimi partnerji, pol jih je trgovcev, druga polovica so samostojni prevozniki, eden je iz gostinstva/turizma. Za odvoz zbrane embalaže iz trgovin uporabljajo dostavne tovornjake, ki so v trgovino pripeljali izdelke, nazaj pa bi sicer peljali prazni. Argument, da kavcijski sistem zaradi dodatnih prevozov proizvaja nove emisije, torej ne zdrži. Sistem uporablja tovornjake, ki bi vozili tako ali tako – ampak prazni. Partnerji so zadovoljni, da lahko napolnijo tovornjake tudi na poti nazaj in s tem dodatno zaslužijo, pravi Miks Sturtis.  

Zbirni center kavcijskega sistema je samo eden, zgradili so ga manj kot v letu dni. V centru pripravijo material za reciklerje. Do septembra 2022 so zbrali 4600 ton materiala, v ponovno uporabo so predali 25 milijonov povratnih steklenic. Kavcijski sistem se “zažene” postopoma – februarja so zbrali 3 %, marca 10 %, aprila 25 %, avgusta pa so prišli že do 77 % embalaže. Ocenjujejo, da bodo že v letu 2024 dosegli cilj 90 %. 

Izkušnje upravljavca

Pred uvedbo je treba preveriti, ali v državi že obstajajo kakršnikoli kavcijski sistemi. V Latviji so jih nekaj za zbiranje povratnih steklenic sicer imeli, a ne v trgovinah, zato potrošniki delovanja sistema sploh niso poznali. To je bil za upravljavca velik izziv.  

Prehodni čas, ko je bila na policah za isti izdelek hkrati kavcijska in ne-kavcijska embalaža, je bil 6 mesecev. Prehodni čas je potreben, da trgovci lahko prodajo vse izdelke v stari embalaži, proizvajalci pa zamenjajo vso embalažo ter jo opremijo s črtno kodo in znakom kavcijskega sistema. Od avgusta letos je na policah samo še kavcijska embalaža. Miks Sturtis pravi, da je bilo 6 mesecev predolgo prehodno obdobje, zadoščalo bi največ 4 mesece. Kupci so najprej pokupili pijače, označene s kavcijsko oznako, ne-kavcijska je ostajala na policah trgovin. 

Pri vzpostavitvi in delovanju kavcijskega sistema je ključno sodelovanje trgovcev. Čeprav so bili v Latviji vključeni že v pripravo zakonodaje, jih je še vedno skrbelo, da bo sistem zanje dodatna obremenitev, nekateri niso verjeli, da se bodo potrošniki na sistem tako hitro privadili. Že po nekaj mesecih delovanja se je izkazalo, da ne gre za obremenitev, pač pa za konkurenčno prednost trgovin. Vračilna točka za embalažo je nekaj, kar mora trgovina nuditi potrošniku. Če tega ni ali je slabe kakovosti (slabo vzdrževani ali polni avtomati) trgovina zelo hitro izgubi kupce. 

Nujni so izkušeni in sposobni partnerji, saj prostora za napake ni. Nujna je tudi podpora vlade in drugih javnih organov ter fleksibilnost pri oblikovanju zakonodajnih rešitev. V Latviji so se pri pripravi zakonodaje ukvarjali npr. s tem, kdaj embalaža postane odpadek, saj je zakonodaja glede prevoza in higienskih standardov na področju odpadkov zelo stroga. V Latviji kavcijska embalaža pijač postane odpadek, ko prispe v zbirni center kavcijskega sistema. Pred uvedbo sistema je dobro preučiti pravni red glede rekonstrukcij prostorov in postavitve zunanjih vračilnih točk.

Nujno je redno sodelovanje s proizvajalci pijač, da ne prihaja do goljufij z nalepkami in da se uskladi oblike embalaže za isti proizvod.

Oznaka, da je embalaža vključena v kavcijski sistem, se mora dovolj razlikovati od oznake v sosednjih državah. V Latviji so naprodaj tudi izdelki iz Litve in Estonije, ki tudi imata kavcijski sistem. Ker so si oznake preveč podobne, je med potrošniki prihajalo do zmede.

Ključna je stalna in dobra komunikacija s potrošniki. Ob uvedbi sistema v Latviji  je bilo poskusov vrnitve napačne embalaže 75 %, že maja jih je bilo samo 6 %. Po osmih mesecih delovanja 97 % Latvijcev ve, da imajo v državi kavcijski sistem, 61 % ga je že uporabilo.

V promocijski kampanji so se osredotočili na otroke in mlade. Otroci so tisti, ki naučijo starše, kako sistem deluje, zakaj je potreben in kako ga uporabljati. V družinah z otroki so ti tisti, ki embalažo vračajo, ker je to zanje zabavno opravilo in si na ta način – z unovčenjem kavcije – služijo žepnino. Promocijske aktivnosti so potekale tudi na večjih družabnih in kulturnih dogodkih.

Članek v PDF obliki tukaj.

Članek je nastal na podlagi prezentacije latvijskega operaterja na webinarju “New kids on the block” spomladi 2022. 

/** * mailchimp pop-up */