Kavcijski sistemi za embalažo pijač: dobra praksa krožnega gospodarstva

Kavcijski sistemi so kot metoda za zbiranje povratne embalaže pijač v mnogih delih sveta in Evrope v uporabi že desetletja. Ker kavcija za potrošnika deluje kot motivacija za vračilo prazne embalaže, so si proizvajalci na ta način zagotovili visoke deleže vrnjene embalaže oz. materiala. V 90ih letih prejšnjega stoletja so v Evropi kavcijske sisteme začeli uporabljati tudi za zbiranje embalaže pijač za enkratno uporabo. Najstarejši kavcijski sistem je švedski, za pločevinke so ga uvedli že leta 1984, za plastenke desetletje kasneje. Švedska vlada se je za ta korak odločila predvsem zaradi preprečevanja smetenja z embalažo pijač. Danes kavcijski sistem uporablja 13 držav, zadnja – od letos jeseni – Malta.

Medtem ko so bili kavcijski sistemi prvenstveno vzpostavljeni zaradi preprečevanja smetenja, danes predstavljajo izjemen primer krožnega gospodarstva. V vseh državah, kjer so bili uvedeni, dosegajo zelo visoke stopnje zbrane embalaže pijač, dane na trg. Razlog za to je kavcija, ki je motivacija za vračilo embalaže.

Kavcijski sistemi prinašajo 30 % zmanjšanje ogljičnega odtisa za plastenke in pločevinke:
1) potrošniki za vračilo embalaže ne opravijo dodatne poti, saj jo vrnejo, ko se odpravijo po nakupih,
2) embalaža je večinoma zbrana prek avtomatov, ki jo stisnejo, zato je zaradi manjše prostornine embalaže za odvoz potrebnih manj tovornjakov,
3) mnogi sistemi za odvoz embalaže uporabljajo obstoječe transportne zmogljivosti (tovornjake, ki v trgovine dostavijo blago, in bi se sicer vračali prazni).

Kavcijski sistem in ločeno zbiranje embalaže se dopolnjujeta

Kavcijski sistemi so učinkovit način zbiranja embalaže pijač, medtem ko se od vrat do vrat in na ekoloških otokih ločeno zbira bio odpadke in druge frakcije, mešane ostanke ter ostala odpadna embalaža iz gospodinjstev. Tako kavcijski sistem kot zbiranje ostale embalaže potekata po načelu proizvajalčeve razširjene odgovornosti, po kateri so tudi v fazi odpadka za embalažo finančno odgovorni proizvajalci, ki jo dajejo na trg.

Kavcijski sistem za razliko od običajnega ločenega zbiranja za vračanje embalaže pijač uporablja dodatni motivator: kavcijo. Ta dokazano preprečuje tudi smetenje, saj je za pijače značilno, da jih ljudje pogosto s sabo vzamejo tudi v naravo, medtem ko za večino embalaže ostalih izdelkov (npr. mila, šamponi, živilska embalaža) to ne velja. Zaradi tokov kavcije preko celotnega sistema ter vzpostavitve in vzdrževanja vračilnih točk je pri kavcijskem sistemu pomembno vključevanje trgovcev. Pri ločenem zbiranju ostalih komunalnih odpadkov sodelovanje trgovcev ni potrebno, so pa vanj vključene občine in komunalna podjetja.

Krožnost v kavcijskem sistemu glede na materiale

Krožnost pomeni ohranjanje materialov v zaprtih zankah. Zvišanje stopnje ločenega zbiranja in recikliranja povzroči eksponentno naraščanje stopnje kroženja enega in istega materiala znotraj snovnega procesa. Velik skok v zvišanju stopnje zbiranja in recikliranja pomeni rast kroženja materiala po principu neskončne geometrijske vrste – večja je količina zbranega materiala, večja je stopnja naraščanja. Države s kavcijskimi sistemi izkazujejo visoko stopnjo kroženja materialov znotraj industrije pijač.

Plastenke
Na Švedskem in Norveškem je vsebnost reciklirane plastike v plastenkah 80 % na nacionalni ravni. To je možno zaradi visokih stopenj zbiranja plastenk, ker je zbran material čist in ker so reciklerji zakonsko obvezani, da reciklat najprej ponudijo lokalnim proizvajalcem pijač. Na ta način na Švedskem plastika kroži v njihovem gospodarstvu že več kot desetletje, podobno je zdaj tudi na Norveškem. Kavcijski sistemi prispevajo k razvoju zelenih delovnih mest – raziskave kažejo, da je za tono reciklirane plastike potrebnih 16,5-krat več delovnih mest kot za tono plastike iz primarnih surovin, nafte in/ali zemeljskega plina.

Pločevinke
Slovenija glede pločevink poroča o stopnji zbiranja 70 %. Glede na izkušnje in podatke iz Evrope bi s kavcijskim sistemom dosegli cca 90 %. 20 % zvišanje bi za krožnost pomenilo kar 1000 % zvišanje, so izračunali v Reloop Platform.

Steklenice
Zero Waste Europe in Eunomia sta v raziskavi How circular is glass? primerjala države s kavcijskim sistemom in brez njega ter vpliv tega na krožnost. Primerjava Nemčije (kavcijski sistem ) in Francije (brez kavcijskega sistema) kaže, da je v steklenicah v Nemčiji 65 % recikliranega stekla, v Franciji je ta delež 42 %.

Kroženje povratne in nepovratne embalaže v kavcijskem sistemu (Vir: Reloop predstavitev, Anna Larsson)

Povratne steklenice
Kavcijski sistemi so metoda zbiranja embalaže, ne vplivajo pa na kvote ali tržne deleže. Upadanje povratne embalaže se dogaja na globalni ravni in uvedba kavcijskih sistemov za enkratno embalažo na ta trend ne vpliva. Imajo pa lahko kavcijski sistemi zelo pozitivne učinke pri pospeševanju ponovne uporabe:

1) vzpostavijo skupno infrastrukturo za zbiranje povratne in embalaže za enkratno uporabo (potrošniki vso embalažo vrnejo na eni točki, v isti avtomat),
2) enotni oz. skupni so sistemi za shranjevanje in logistiko,
3) skupni kliring (Latvija in Estonija imata istega operaterja kavcijskega sistema za povratno in nepovratno embalažo),
4) kavcijski sistem pospešuje ponovno uporabo s ponudbo standardiziranih povratnih steklenic (za proizvajalce se zmanjšajo stroški pri razvrščanju, čiščenju in transportu, ki sicer nastanejo zaradi različnih oblik embalaže – Latvija).

Kavcijski sistemi se ne “vmešavajo” v obstoječe sisteme zbiranja povratne embalaže, povsod lahko proizvajalci, če to želijo, povratne steklenice še vedno zbirajo sami.

Članek je nastal na podlagi predstavitve Anne Larsson (Reloop Platform) na spletnem posvetu “Kavcijski sistemi – dobre prakse EU: kako zasnovati učinkovit in dobro delujoč kavcijski sistem”, ki je potekal 7. decembra 2022.

/** * mailchimp pop-up */