Bližajo se predčasne državnozborske volitve in zanimalo nas je stališče strank in list do nekaterih okoljskih vprašanj, s katerimi se v Eko krogu konkretno ukvarjamo in ki jih prepoznavamo kot bistvene za Zasavje in Slovenijo. V ponedeljek zvečer smo prosili stranke, da izpolnijo kratek vprašalnik (PDF, 230 KB) in pri vsaki točki izberejo eno samo možnost – tisto, ki jim je najbližja, utemeljitve in morebitne dopolnitve pa dopišejo.
V predvidenem roku smo prejeli odgovore naslednjih strank, ki jih v celoti navajamo v obliki PDF, v vrstnem redu, kot smo jih dobili: Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi, PDF, 1,1 MB), Enakopravni deželani – Naprej Slovenija (NPS, PDF, 175 KB), Državljanska lista (DL, PDF, 227 KB), Liberalno gospodarska stranka (LGS, PDF, 243 KB), Slovenska demokratska stranka (SDS, PDF, 829 KB), Združena levica (ZL, PDF, 352 KB) in Pozitivna Slovenija (PS, PDF, 369 KB).
Vprašanja smo poslali tudi Socialnim demokratom (SD), Slovenski ljudski stranki (SLS), Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB), Stranki Mira Cerarja (SMC), Slovenski nacionalni stranki (SNS), stranki Verjamem, Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) ter Zelenim Slovenije, vendar od teh strank odgovora do četrtka zvečer nismo dobili, prav tako pa tudi Piratski stranki, kjer pravijo (PDF, 124 KB), da nam odgovorov v tem času ne morejo poslati.
VPRAŠANJA
1. Kakšno je vaše mnenje o uporabi petrolkoksa ter komunalnih in industrijskih odpadkov kot energentov v Zasavju in Sloveniji? Prosimo, izberite možnost (eno samo), ki vam je najbližje.
- a)
- V tem ne vidim problema, če se upošteva zakonodajo in mejne vrednosti.
- b)
- Zdi se mi nedopustno in v celoti neprimerno, ne glede na vse obljube o nadzoru in meritvah.
- c)
- Termična obdelava odpadkov je sodoben način za ravnanje z odpadki.
- d)
- Sežiganje odpadkov je nedopustno in trajno uničevanje virov, ki so omejeni in zato je potrebno storiti vse za družbo brez odpadkov.
- e)
- V Zasavju bi morala biti dovoljena uporaba zgolj najčistejših in nerizičnih energentov.
- f)
- Zasavje je že tako degradirano, da je primerna lokacija za izvajanje tovrstnih dejavnosti.
- g)
- Zasavje sicer ni najboljša lokacija, vendar to prinaša nova delovna mesta.
- h)
- Takšna industrija odganja prebivalce in potencialne investitorje za čistejše in okolju prijaznejše tehnologije.
Odgovori strank (možno je bilo izbrati eno samo možnost – kjer stranka tega ni enoznačno storila, so v tabeli z x označene možnosti, ki jih je komentirala; za celotno mnenje izberite njihovo kratico):
| NSi | NPS | DL | LGS | SDS | ZL | PS | |
| a) | x | x | X | ||||
| b) | X | x | |||||
| c) | x | x | |||||
| d) | x | ||||||
| e) | X | x | X | ||||
| f) | X | x | |||||
| g) | x | ||||||
| h) | x |
Kaj bi vi konkretno naredili v tej smeri:
- NSi: “Prepoved kurjenja za Lafarge, kogeneracija za TET in uporaba lesa kot energenta. To je možno zelo hitro, ostale stvari so malo dolgotrajnejše (boljše javne povezave, uporaba vlaka za transport, prevoz…)“
- NPS: “Ovčereja, kozjereja, govedoreja, tople grede za ekološko pridelavo, turizem, lesno predelovalna industrija in takoj inkubator za inovatorje, ne pa znanstvene sralce!“
- DL: “V programu Državljanske liste imamo jasno zapisano: Vse »greenfield« investicije bomo za obdobje petih let oprostili plačila davka na dohodke podjetij.“
- LGS: “Odločitev je na ramenih Zasavcev, ki morajo najti kompromisno rešitev med ekonomijo in ekologijo ter zdravjem.“
- SDS: “Uvedba BAT tehnologij. Sofinanciranje le teh. Postavitev realnih monitoringov in pogojev poslovanja spornih podjetij. Preusmeritve industrije za okolje manj obremenjujoče dejavnosti. Možna prepoved poslovanja. Spremljanje zdravstvenega stanja populacije v najbolj ogroženih in ranljivih skupinah in območjih.“
- ZL: “Opustil proizvodnjo cementa in energetiko na fosilna goriva, zaposlene preusmeril v proizvodnjo elementov za pametna-aktivna omrežja, v naslednjih letih je potrebnih vsaj 1,5 milijona takih naprav, in je tovrstna industrijska tradicija prisotna, plinske turbine v TET pa bi vzdrževal za rezervo (kot v Brestanici).“
- PS: “Spremenil zakone in pravilnike. To , kar poslanec sme in mora, zahteval nadzor nad izvajanjem.“
2. Zakaj menite, da se ljudje tako množično izseljujejo iz Zasavja? Prosimo, izberite možnost (eno samo), ki vam je najbližje.
- a)
- Zaradi pomanjkanja delovnih mest in poslovnih priložnosti.
- b)
- Zaradi degradiranega, umazanega in zdravju škodljivega okolja.
- c)
- Zaradi prometne oddaljenosti od večjih mest.
- d)
- Zasavje ne nudi prijetnega in vzpodbudnega okolja.
- e)
- Ljudje se ne izseljujejo množično.
- f)
- Gre za naravna nihanja pri številu prebivalcev.
Odgovori strank (možno je bilo izbrati eno samo možnost – kjer stranka tega ni enoznačno storila, so v tabeli z x označene možnosti, ki jih je komentirala; za celotno mnenje izberite njihovo kratico):
| NSi | NPS | DL | LGS | SDS | ZL | PS | |
| a) | X | X | x | x | X | X | |
| b) | x | ||||||
| c) | x | ||||||
| d) | x | ||||||
| e) | |||||||
| f) |
Kako gledate na ta problem (zmanjševanje števila ljudi)? Prosimo, izberite možnost (eno samo), ki vam je najbližje.
- a)
- Gre za naraven proces po zapiranju rudnikov. Treba je najti druge dejavnosti za ljudi, ki želijo ostati.
- b)
- To je posledica napačnega razvoja in odločitev v preteklosti.
- c)
- Gre za pozitiven proces. Okolje v Zasavju ne prenese takšnega števila ljudi.
- d)
- V Zasavju je mogoče zagnati novo “industrijsko revolucijo”, ki bo ustvarjala pogoje za preživetje več ljudi.
Odgovori strank (možno je bilo izbrati eno samo možnost – kjer stranka tega ni enoznačno storila, so v tabeli z x označene možnosti, ki jih je komentirala; za celotno mnenje izberite njihovo kratico):
| NSi | NPS | DL | LGS | SDS | ZL | PS | |
| a) | X | x | |||||
| b) | X | X | x | ||||
| c) | X | ||||||
| d) | X |
Kaj bi vi konkretno naredili v tej smeri:
- NSi: “Prestrukturiranje RCR-a, da bo začel izvajati delo, za katerega je bil ustanovljen.“
- NPS: “Zaradi pomankanja volje in inovativnosti do lovljenja mafijskih tolp, ki so pripeljale do katastrofe v Zasavju!“
- DL: “Preprečiti je potrebno nadaljnji »odliv« prebivalstva z raznimi spodbudami in oprostitvami (tudi nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki so stvar posamezne občine), da se investitorji odločijo priti v te kraje. Sklep o razvojni pomoči za občine Hrastnik, Trbovlje in Radeče je vlada že sprejela.“
- LGS: “V tej smeri ni mogoče sprejemati administrativnih rešitev. Proces zapiranja rudnikov se je vlekel precej dolgo in je državo veliko stal. Na žalost med tem procesom ni prišlo do prilagoditev lokalnega gospodarstva. Družba ne more v nedogled podpirati posameznih lokalnih skupnosti, če te ne iščejo rešitev tudi same.“
- SDS: “V SDS bi podprli vse alternativne razvojne programe in projekte. Dobro je, da pobude in ideje pridejo in se rojevajo v okolju, kjer bi nato take projekte tudi realizirali. Napačno je pričakovati, da bo na primer Državni zbor ali Vlada RS odrejala, kaj se bo počelo v Zasavju. Posamezniki, obrtna združenja, gospodarska združenja, zadruge različnih tipov so tista sredina kjer morajo nastati poslovne ideje (inkubatorji). Država, politika, banka, gospodarska diplomacija so zgolj tisti sistemski vzvodi, ki lahko pomagajo pri realizaciji poslovnih idej navedenih gospodarskih subjektov v Zasavju ali kjer koli drugje.“
- ZL: “Vlagali bi v industrijo opreme, strojne in programske za pametna omrežja. Take naprave bo potrebovalo vsako odjemno mesto za elektriko, torej vsaj 1,5 milijona do 2020. Poleg tega je tradicija (bivša Mehanika, ETI Izlake, Dewesoft, itd.) prisotna, tudi strokovnjaki iz TET in LC bi se lahko dousposobili po opustitvi proizvodnje.“
3. V slovenskem okoljskem pravnem redu so anomalije, ki ljudi, ki bivajo ob priviligirani industriji dela za drugorazredne in žrtvovane državljane. Tem se ustavna pravica do življenja v čistem okolju odvzema, da lahko industrija opravlja svojo dejavnost z nižjimi stroški.
Takšen je primer benzena, kjer je dovoljena mejna emisijska vrednost za cementno industrijo 5× višja kot za vso ostalo industrijo. Benzen je v Sloveniji iz 1. nevarnostne skupine rakotvornih snovi, kot predpisuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), tudi prestavljen v 3. nevarnostno skupino, kar pomeni, da za njegove emisije velja bistveno blažja kontrola, kot bi veljala sicer in kot bi bilo ustrezno za zdravje ljudi in stanje narave.
Kako gledate na ta problem? Prosimo, izberite možnost (eno samo), ki vam je najbližje.
- a)
- Izjeme so nujno potrebne za konkurenčnost industrije.
- b)
- Takšno stanje je nedopustno. Državljani ne smejo biti žrtve gospodarstva. Če dejavnost ne zadostuje običajnim predpisom, naj se ustrezno prilagodi.
- c)
- Že običajne omejitve so postavljene previsoko za okolje, kot so neprevetrene doline Zasavja. Država bi morala te vrednosti v Zasavju zaostriti, ne pa omiliti.
- d)
- Dvojno zakonodajo je treba ukiniti. Veljati morajo enaka merila za vse.
- e)
- Izjeme so še vedno varne. Nižje vrednosti je treba jemati kot priporočila, ne kot zavezo.
Odgovori strank (možno je bilo izbrati eno samo možnost – kjer stranka tega ni enoznačno storila, v tabeli ni oznake; za celotno mnenje izberite njihovo kratico):
| NSi | NPS | DL | LGS | SDS | ZL | PS | |
| a) | |||||||
| b) | X | ||||||
| c) | X | X | X | ||||
| d) | |||||||
| e) |
Kaj bi vi konkretno naredili v tej smeri:
- NSi: “Če imamo omejitve, kot jih imamo, potem morajo biti za vse enake, čeprav bi bilo bolje, da so za ogroženo območje še bolj stroge, za kar pa bo verjetno težko najti širši konsenz.“
- DL: “Potrebno je preučiti zakonske in podzakonske akte in predlagati spremembe.“
- LGS: “Pridobili bomo relevantne podatke in se na podlagi njih odločili o ukrepih.“
- ZL: “Osnovni dokument za sklenitev partnerskega sporazuma z EU 2014-2020 za razvojna sredstva (2,7 milijarde EUR) je Strategija pametne specializacije gospodarstva, kjer sta razvoj elektromehanskih naprav in gradnja pametnih-aktivnih omrežij z uvajanjem razpršene proizvodnje energije, pomembna gradnika te strategije. Konkretno bi na tej podlagi uveljavljal v soglasju z krajevnimi dejavniki razvoj tovrstnih delovnih mest, prednostno kot proizvodne zadruge, z vlaganji iz evropskih sredstev, tudi kot obliko dolgoročnega kreditiranja z možnostjo delavskega odkupa.“
4. Ali je po vašem mnenju mogoč razvoj ekološkega kmetijstva in lokalne samooskrbe s hrano ter turizma, ob hkratni uporabi petrolkoksa ali industrijskih in komunalnih odpadkov v industriji kot gorivo? Prosimo, izberite možnost (eno samo), ki vam je najbližje.
- a)
- Da, to se ne izključuje.
- b)
- Industrija ne dela škode in je celo turistično zanimiva. Poglejte samo dunajsko sežigalnico in Lafargeevo turistično pot.
- c)
- Skupno sobivanje v ozkih in neprevetrenih zasavskih dolinah ni mogoče. Lokalna samooskrba mora imeti prednost pred gospodarskim interesom.
- d)
- Sežiganje odpadkov in petrolkoksa ne sodi nikamor, še posebej ne v Zasavje. Dokazano negativno vpliva na zdravje in okolje, ter onemogoča razvoj.
- e)
- Problem je sicer tu, vendar imajo prednost delovna mesta.
- f)
- Delovnih mest zaradi avtomatizacije tako ali tako skoraj ni več. Prednost naj ima trajnostni razvoj, in ne dobiček gospodarstva.
Odgovori strank (možno je bilo izbrati eno samo možnost – kjer stranka tega ni enoznačno storila, v tabeli ni oznake; za celotno mnenje izberite njihovo kratico):
| NSi | NPS | DL | LGS | SDS | ZL | PS | |
| a) | X | X | |||||
| b) | |||||||
| c) | X | X | X | ||||
| d) | X | ||||||
| e) |
Kaj bi vi konkretno naredili v tej smeri:
- NSi: “Enako kot vprašanje 1.“
- NPS: “Takoj pozaprli vse odgovorne, ki so od leta 1990 sodelovali pri uničevanju Zasavja in prilaščanju njihovega denarja in ničesar naredili za ekološko sprejemljivo prestrukturiranje delovnih mest!“
- DL: “Prepoved uporabe petrolkoksa v zakonodaji.“
- LGS: “Okoljevarstvena dovoljenja bi pogojevali s stalnim neodvisnim nadzorom in ostrimi sankcijami za odgovorne osebe pravnih oseb v primeru prekoračitve. Ekološke incidente bi obravnavali kot kazniva dejanja in ne kot prekrške.“
- ZL: “Zasnovali bi celovit načrt-vizijo trajnostnega razvoja Zasavja, zasnovan na krajevni prehranski in energetski samooskrbi, z razvojem perspektivnih delovnih mest blizu osnovnega vira, to je izobraženih in usposobljenih ljudi, z uveljavitvijo najstrožjih okoljskih predpisov, s pomočjo razvojnih sredstev iz evropskih skladov ter razvojnih posojil EIB in EBRD (za napredne okoljske tehnologije) in v nekaj letih bi izdelki in celovite rešitve za množično energetsko prestrukturiranje na ravni posamičnih stavb in gospodinjstev že bili gospodarsko samozadostni in dobičkonosni. Zato menimo, da bi oblika proizvodnih kooperativ bila ustrezna, saj bi dobiček usmerjali v razvoj, omogočale bi tudi solastništvo in samoupravo zaposlenih.“
Celotni odgovori so v datotekah PDF.