Petrolkoks je pomota

Civilna iniciativa za prihodnost Trbovelj, društvo Eko krog in Uroš Macerl smo preko pooblaščenca odvetniške družbe Zidar Klemenčič na Upravno enoto Trbovlje naslovili zahtevek za popravo očitne pomote v odločbi UE Trbovlje iz leta 1998. V predmetni zadevi gre za Lokacijsko dovoljenje št. 3700-49/97 z dne 15. 9. 1998 (PDF, 520 KB), ki v izreku odločbe dopušča kot alternativno tehnološko gorivo pri proizvodnji cementa v Lafarge Cement Cementarni Trbovlje tudi petrolkoks (slika desno).

Organ, ki je leta 1998 izdal lokacijsko dovoljenje, za takšno odločitev ni imel pravne podlage, zato je šlo za očitno pomoto, najverjetneje za nenamerno zamenjavo besed »koks« in »petrolkoks«. Predlagatelji smo tako na organ naslovili zahtevo, da se besedilo odločbe v prvi točki izreka spremeni tako, da se črta besedno zvezo »petrol koks«.

Predlagamo torej, da se popravljena 1. točka izreka glasi:

“1. Obstoječe tehnološko gorivo pri proizvodnji cementa (mazut in delno antracit) se zamenja s premogovim prahom (antracitom).”

V predlogu je podrobno obrazloženo, da ni nobene druge možnosti, kot da se je organu pri izdaji odločbe pripetilo, da je v izrek odločbe pomotoma zapisal besedno zvezo, ki ne ustreza dejanskemu stanju, kot je bilo ugotovljeno pred izdajo odločbe, torej da je organ besedi “petrol koks” v 1. točko izreka zapisal pomotoma, zaradi česar odločba ne izraža učinka, ki ustreza stanju, ugotovljenem kot podlaga odločbe. V celotnem postopku izdaje predmetnega lokacijskega dovoljenja petrol koks ni bil nikdar omenjen, niti ni bil vsebovan v vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Tako organ pri oblikovanju predmetnega izreka z vključitvijo petrolkoksa kot goriva, ki zamenjuje mazut in delno antracit, sploh ni mogel izraziti volje, saj bi bila ta lahko v konkretnem postopku izražena le na podlagi ustreznega predloga oziroma vloge stranke, tega pa nikdar ni bilo. Glede na to pa ni mogoče najti nobene druge razumne razlage, kako se je ta besedna zveza pojavila v izreku predmetnega dovoljenja, razen da je bila tja očitno vnešena po pomoti.

Izdano lokacijsko dovoljenje (PDF, 520 KB) temelji na lokacijski dokumentaciji in soglasjih, vendar se petrolkoks ni pojavil:

• niti v Okoljevarstvenem soglasju Ministrstva za okolje in prostor številka 354-05-46/98 z dne 2.9.1998 (PDF, 121 KB);
• niti v Poprejšnjem soglasju Zdravstvenega inšpektorata z dne 17.6.1998, številka 351-02/10/98-35/L (PDF, 49 KB);
• niti na javni predstavitvi osnutka lokacijskega dovoljenja Cementarni Trbovlje (Javno naznanilo UE Trbovlje z dne 12.10.1998, številka 3700-40/98-TV) ter javni obravnavi in zaslišanju nosilca posega v prostor (dne 20.10.1998);
• prav tako njegov vpliv na okolje ni bil ocenjen niti v Poročilu o vplivih na okolje, ki ga je pod št. PVO-2/98 dne 14.4.1998 izdelala ENVITA d.o.o. in na katerega se sklicuje omenjeno okoljevarstveno soglasje. V omenjenem Poročilu se na 15. strani “petrol koks” sicer pojavi kot možna alternativa premogu, toda preostanek poročila se ukvarja izključno s premogom (izsek iz dokumenta: PDF, 569 KB).

Leta 2001 je UE Trbovlje (navezujoč se na omenjeno lokacijsko dovoljenje) izdala Gradbeno dovoljenje št. 3701-19/00 z dne 12. 1. 2001 (PDF, 2,8 MB), kjer je v izreku navedeno, da se trboveljski cementarni izdaja gradbeno dovoljenje za zamenjavo tehnološkega goriva z mazuta na premog, petrolkoks pa se – že spet – ne omenja. Tudi uradna oseba, ki je podpisana pod oba dokumenta, je ista: to je Jana Klinc Češnovar kot vodja oddelka za prostor, promet in zveze; načelnik UE Trbovlje pa je bil leta 2001 današnji župan Vili Treven.

Tako imenovani »petrolkoks« ali »naftni koks« je ceneni stranski produkt naftne industrije, ostanek pri rafinaciji nafte. Velja za enega najbolj umazanih fosilnih energentov. Trboveljska cementarna ga je dejansko začela uporabljati šele leta 2003, ko je bila že v lasti skupine Lafarge (na desni: kup petrolkoksa na deponiji Lakonca, marec 2011).

Primerjava meritev pred in po uvedbi petrolkoksa (PDF, 111 KB) pokaže, da se je po njegovi uvedbi emisija skupnega organskega ogljika (TOC) povečala za 77 %, emisija benzena pa celo za 256 %. Vodstvo cementarne se je (v primeru TOC) izgovarjalo bodisi na surovino, bodisi se je čutilo dolžno poudarjati, da je glede benzena še vedno znotraj posebej izgovorjenih izpustov.

Eko krog na škodljivost petrolkoksa opozarja že vse od njegove uvedbe. Od države zahtevamo da rabo petrolkoksa prepove; to smo leta 2011 tudi jasno zapisali v apelih Lafarge Cementu in Vladi RS.

Podjetja, ki sežigajo ali skladiščijo petrolkoks, se tudi po svetu soočajo z ogorčenjem lokalnega prebivalstva; izpostavimo samo letošnje incidente na Hrvaškem, v ZDA, v Kanadi, v Čilu, ter v Jordaniji, kjer so prebivalci zaustavili tovornjake s petrolkoksom, namenjenim v tamkajšnjo cementarno Lafarge.

Glede na to, da gre pri uvedbi petrolkoksa v Trbovljah za očitno pomoto, pričakujemo, da jo bo UE odpravila. V primeru, da se to ne bi zgodilo, pa bi bil to resen indic, da je šlo za zavestno protipravno ravnanje oseb v postopku. V takem primeru bomo preučili pravne možnosti ukrepanja zoper odgovorne oz. vpletene osebe.