UE Trbovlje vztraja pri petrolkoksu

Upravna enota Trbovlje je s sklepom 351-59/2013-2 (PDF, 197 KB) zavrnila naš predlog, da črtajo petrolkoks iz odločbe iz leta 1998. O sklepu sta že poročala tudi Radio Kum in Val 202.

Zdaj vsaj vemo, da so petrolkoks notri dopisali načrtno. Še vedno pa ne vemo, kdaj naj bi bila zanj izdelano poročilo o vplivih na okolje (PVO) – tega namreč še do danes nismo videli.

Tudi tokrat na treh straneh sedanjega dokumenta z UE nismo našli nobenega resnega argumenta, zakaj naj bi bil petrolkoks varen; samo golo povzemanje in navajanje dokumentov.

Če je v lokacijski dokumentaciji, ki jo je predložila cementarna, res pisalo, da “namerava investitor zamenjati tehnološko gorivo s premogovim prahom (antracit ali petrolkoks)“, je šlo za dvojno zavajanje javnosti:

  1. petrolkoks ni premogov prah, torej – za razliko od antracita, ki je premog in to kvaliteten, – v oklepaju nima kaj početi;
  2. če o rabi petrolkoksa ni bilo govora na javni razgrnitvi, je šlo za očitno kršitev določb o sodelovanju javnosti pri sprejemanju takšnih aktov.

Ne glede na to, kakšen predpis je veljal leta 1998 (UE omenja Navodilo o metodologiji za izdelavo PVO), ne glede na to, kakšen je naslov elaborata, ne glede na to, da je v nekem stavku omenjeno, da “se lahko nadomesti premog s petrolkoksom ob ustrezno manjši porabi“, to še vedno ni PVO za petrolkoks.

Ameriškemu predsedniku Abrahamu Lincolnu (1809-1865) pripisujejo, da je svojim sogovornikom rad takole predstavil razliko med bistvom pojavov in njihovim poimenovanjem:

A: Koliko nog ima pes?
B: Štiri, seveda.
A: Kaj pa, če še pasjemu repu rečemo “noga”?
B: Ja, potem pa pet, kajpak.
A: Narobe, še vedno ima štiri! Če pasjemu repu rečemo “noga”, to še ne pomeni, da to tudi je!

Kot pri pasjem repu, je tudi pri petrolkoksu stvari treba gledati strogo vsebinsko. Je bila presoja vplivov na okolje opravljena pred izdajo dovoljenja za rabo petrolkoksa? Seveda ne.

UE se sklicuje na to, da je podjetje Envita, d.o.o., v poročilo (izsek iz dokumenta, PDF, 569 KB) zapisalo stavek, da je premog “možno nadomestiti tudi z antracitom ali petrolkoksom, ob ustrezno manjši porabi“. In da je v času izdelave to podjetje imelo veljavno pooblastilo za izdelovanje celovitih poročil o vplivih na okolje Ministrstva za okolje in prostor. Je bila zato presoja vplivov petrolkoksa na okolje kaj bolj opravljena? NE!

Z enakim argumentom bi lahko zapisali tudi, da se premog lahko nadomesti “z antracitom ali z uranom, ob ustrezno manjši porabi“. Pasja noga je še vedno pasja noga in pasji rep je še vedno pasji rep! Envitino poročilo se v nadaljevanju ukvarja s premogom, s petrolkoksom se ne ukvarja!

UE Trbovlje je temu pritrdila leta 1998 in leta 2013, po temu, ko je bila na to izrecno opozorjena. Petrolkoks torej ni pomota s strani uradnice, pač pa je ta povsem zavestno pripomogla, da smo v Zasavje dobili še ostanke pri rafinaciji nafte. Zasavci smo ji lahko “hvaležni” za to, da od takrat požremo toliko več benzena in drugih onesnažil.

Zoper najnovejši sklep UE Trbovlje je do 19. decembra možna pritožba na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. To možnost bomo izkoristili.

3 Responses
  1. Boštjan Pihler

    To grdo in za življenje v Zasavju hudo škodljivo manipulacijo s petrolkoksom je po mojem prepričanju potrebno pripisati (poleg lafargevcem in izdelovalcem lažnivega PVO-ja, seveda) višji svetovalki na Upravni enoti Trbovlje Jani Klinc Češnovar.

    Dobro se spomnim, kako je bila ženska v zadregi, ko sem pred leti kot aktivist Eko kroga prišel na UE Trbovlje vpogledati v spis izdaje uporabnega dovoljenja cementarni zaradi zamenjave goriva (mazut naj bi nadomestili s čistim premogom, v resnici so ga z umazanim petrolkoksom). Neposredno sem jo soočal s papirnatimi dejstvi, da ne le, da za petrolkoks ni bil izdelan PVO, temveč da tudi soglasja različnih ustanov (med drugim tudi zdravstvene!), ne omenjajo petrolkoksa, omenjajo le premog, ter da tudi na vabilu javnosti za udeležbo na javni razgrnitvi in javni obravnavi ni bil omenjen petrolkoks. Takrat bi njeno nervozo in narejeno prijaznost zaradi slabe vesti lahko rezal z nožem. Hm, če bi takrat vedel, kar se govori danes, da je namreč njen mož zaposlen v cementarni …

    Kakorkoli, pri soglasodajalcih še lahko puščamo dvom in se sprašujemo: so bili zavedeni ali pa so bili tudi oni zavestno del te umazane igre? Zagotovo pa vemo, da je bila grdo zavedena javnost. Verjetno marsikateri Zasavčan (Zasavčanka) ni prišel (prišla) na javno razgrnitev oz. obravnavo ravno zaradi tega, ker je verjel (verjela) vabilu, da bo cementarna mazut zamenjala s premogom in ne z veliko bolj škodljivim petrolkoksom.

    Nič novega, v primeru Lafarge in njegovih klinčevih pajdašev se vedno znova kaže, da, kot je rekel znani genij, neomejena ni le človeška neumnost ampak tudi pokvarjenost, gniloba …

    Boštjan Pihler

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */