Predlog za okolju prijazen cement

Predlog Vladi za okolju prijazen cement (PDF)

Po tem, ko na naš marčni apel ni bilo odgovora, smo Vladi Republike Slovenije med zadnjimi prazniki znova predlagali (PDF, 274 KB), naj v prihodnjih razpisih za gradbene projekte financirane iz proračuna RS zahteva uporabo izključno okolju prijaznega cementa, torej cementa proizvedenega v pečeh, ki ne sežigajo odpadkov.

Prepričani smo, da so naši predlogi razumni, saj ponujamo zaenkrat edino in relativno nebolečo rešitev problema, ki bi zadovoljil obe strani – tako Zasavce kot Lafarge cement.

V Zasavju smo z zaskrbljenostjo spremljali londonsko srečanje premierja Pahora s predsednikom Evropske banka za obnovo in razvoj (EBRD) Thomasom Mirowom. Malce nas je pomirila novica, da je EBRD opozarjal Lafarge, da mora delovati skladno z okoljskimi standardi, in da je tudi direktor Mirow pozval premierja, da poišče rešitev, ki bo zadovoljila tako prebivalce Zasavja kot tudi Lafarge Cement. Če to pride iz ust šefa taiste EBRD, ki je želela pri ministru Žarniću potihem lobirati za Lafarge, je še nekaj upanja za sožitje. Ali pač ne?

Prebivalci Zasavja smo se že nedvoumno opredelili, da je za nas edina(!) sprejemljiva opcija, da Lafarge Cement proizvaja cement brez sosežiga nevarnih odpadkov! Na drugi strani Lafarge Cement trdi, da brez sežiganja nevarnih odpadkov ne bo konkurenčen ostalim cementarnam (ki v večini – po zgledu in konkurenci skupine Lafarge – prav tako sežigajo odpadke), zato smo Vladi predlagali zgornjo rešitev tega problema, da bo zadovoljila obe strani.

Menimo, da je za državni proračun in davkoplačevalce bolje, da država plača več za cement pri javnih gradnjah, kot da se dodatno obremenjuje zdravstvena blagajna, predvsem pa s takšno odločitvijo prepreči marsikatero obolenje in osebno travmo državljanov.

Grafit na nadstrešku pred Renkami, maj 2011

V zadnjem času Lafarge preko svojih lobistov (tudi EBRD) razlaga, da trboveljska cementarna izpolnjuje vse okoljske zahteve in deluje po smernicah BAT (best available technology). To ni res! Sodobne evropske cementarne svoje emisije brez težav ohranjajo globoko pod predpisanimi mejnimi vrednostmi emisij snovi v zrak, v primeru Lafarge Cementa Trbovlje pa temu ni tako.

Kot lahko vidimo iz primerjalne tabele, je ARSO posebej za Lafarge Cement celo prilagodil vrednosti TOC (skupnih organskih snovi) kar na 20-krat višjo vrednost! Kot razlog navajajo, da gre za povečano vsebnost organskih snovi v surovini in ne v energentu (v kar sicer močno dvomimo, saj je Lafarge Cement v preteklosti to nelogičnost v zakonu že večkrat izrabljal in zasavski apnenec krivil tudi za povečane količine žvepla in celo benzena. Sicer pa za Zasavce ni razlike ali strupi, ki jih dihamo prihajajo iz surovine ali iz kuriva). To ni združljivo s smernicami BAT in direktivo o sežiganju odpadkov WID /EK 2000. (BREF, May 2010, stran 180), ki pravi, da je v primeru povečanih vrednosti organskih snovi v surovini pač potrebno zamenjati surovino!

Dokument BREF iz maja 2010 govori o izogibanju surovini z veliko hlapnih organskih spojin
Del dokumenta BREF, ki govori o izogibanju surovine z visoko vsebnostjo hlapnih organskih spojin (vir: Cement, Lime and Magnesium Oxide Manufacturing Industries, May 2010 (PDF, 15,3 MB), bolj znan kot BREF (05.2010), 180. stran (PDF, 308 KB). Na prav to smo januarja opozorili ministra Žarnića.

Najbolj pa se Zasavci bojimo povečanih vrednosti težkih kovin, dioksinov in furanov (slednji so sploh najhujši strupi, kar jih je izdelal človek), ki nastajajo pri sežiganju odpadkov kot so gume, plastika, odpadna industrijska olja… To so snovi, ki se počasi kopičijo v okolju in v živih organizmih, dokler jih ni toliko, da povzročijo katastrofo. Pri količini dovoljenih izpustov, ki jih je ARSO dovolil Lafarge Cementu sploh ni vprašanje ali bo do okoljske katastrofe dejansko prišlo – vprašanje je zgolj kdaj se bo to zgodilo!

Slovenija je podpisnica Stockholmske konvencije (Ur. list RS št. 32/2004), ki državo obvezuje k zmanjšanju nenačrtno proizvedenih soproduktov pri termičnih procesih – dioksinov in furanov, HCB, PCB, PCT… Stockholmska konvencija prepoznava sežigalnice in cementarne, kjer se sosežigajo odpadki, kot glavni vir teh snovi. Slovenija je pogodbo ratificirala 4. maja 2004. Za izvrševanje uredbe sta pristojna Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor.

Sprenevedanje o nevarnosti sežiganja odpadkov zelo spominja na še vedno perečo zgodbo z azbestom. Kljub temu, da so bili znanstveni dokazi o povezavi med azbestom ter hudimi pljučnimi boleznimi (azbestozo) znani že v prvi polovici 20. stoletja je vendarle „zaradi strateških interesov“ trajalo skoraj 100 let, da so azbest dokončno prepovedali. 100 let sprenevedanja in brezobzirnega bogatenja na račun zdravja ljudi! Posledice so znane. Značilno pri azbestni zgodbi je, da zanjo ni nihče odgovarjal zato bomo napeli vse sile, da pri sežiganju odpadkov ne bo tako!

Kot pri azbestu so prav tako že dolgo znani vplivi težkih kovin, dioksinov in furanov na okolje in zdravje ljudi. Po stotinah dopisov, ki smo jih v Eko krogu v zadnjih sedmih letih naslovili na ustrezne organe, se nihče ne more sprenevedati, da ni vedel, kako hude so lahko posledice sežiganja nevarnih odpadkov. Če odgovorni teh znanj niso pridobili skozi (splošno) izobrazbo, potem smo jim to večkrat razložili mi. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel! V primeru, da se sežiganje odpadkov v Zasavju ne konča, bomo odslej vlagali svoje napore predvsem v to, da bodo konkretni ljudje(!), ki se skrivajo za uradnimi inštitucijami in nazivi, skrbijo pa jih predvsem lastni interesi, za svoja dejanja sodno odgovarjali.

Sodobna Slovenija je dobesedno zgrajena na zasavskem premogu in energiji. Sedaj, ko premoga zmanjkuje, smo upali, da nam bo država začela vračati vsaj del tega, kar je Zasavju desetletja jemala. Namesto tega so nam (kot v posmeh preteklim zasavskim generacijam, ki so svoje zdravje in energijo vložile v razvoj Slovenije v upanju, da s tem gradijo lepšo prihodnost tudi svojim potomcem), dodelili vlogo smetišča in kurilnice nevarnih odpadkov. Umazana industrija bi v te kraje pritegnila še več okoljsko sporne industrije, okolju prijaznejše dejavnosti pa se bodo Zasavja v širokem krogu izogibale. Zasavje bi bilo tako obsojeno na agonijo in životarjenje ter še večji beg možganov.

Zasavcem postaja vse bolj jasno, da od države, ne moremo pričakovati nikakšnih nagrad ali bonitet. Zahtevamo pa možnost, da se prebivalci Zasavja sami odločimo, kakšno prihodnost hočemo zase in za svoje otroke. Hočemo čistejše okolje, ki bo temelj za investicije v trajnostni razvoj in s tem možnost novega zagona in razcveta Zasavja.

Spletna stran novozelandskega sklada Zero Waste, 23. maj 2011

Obenem prepoved sežiganja odpadkov v cementarni dojemamo kot razvojno priložnost za Slovenijo in Evropo. Izkušnje kažejo, da problema odpadkov ne moremo reševati na koncu, to je na deponijah in v sežigalnicah. Problem odpadkov se lahko dolgoročno rešuje izključno na začetku – torej tako, da se proizvaja manj odpadkov. V ekološko bolj osveščenih državah (npr. Nova Zelandija) so že desetletja ponosni, da so t.i. „družba brez odpadkov“ (glej stran Zero Waste New Zealand Trust, v angleščini, slika desno zgoraj). Te države namreč z zakoni obvezujejo proizvajalce, da že med načrtovanjem potencialnega odpadka natančno predvidijo, kaj se bo z njim po uporabi zgodilo; če je le mogoče se ga ponovno uporabi (npr. povratna embalaža) ostalo pa se predela oz. reciklira.

Si predstavljate kakšen ekonomski in ustvarjalni zagon in koliko inovacij in ustvarjalne energije (ki jo v Sloveniji nedvomno premoremo) bi sprožila takšna trajnostna usmeritev Slovenije? „Družba brez odpadkov“ bo slejkoprej postala nuja – če ne prej, pa potem, ko bomo končno dojeli, da naravni viri niso neizčrpni (upajmo, da ne prepozno). Od nas pa je odvisno ali bomo v Evropi eni od zastavonoš tega gibanja ali pa bomo spet capljali za ostalimi državami in „lovili vlake“.

5 Responses
  1. CROSS

    Mislim,da je pisec tega predloga vladi zelo lepo razložil problematiko in rešitev problema,tako da bo tudi Pahorju jasno,za kaj se gre…

    Upam pa, da ne bo posnel še enega videospota s Čepinovo Urško,ki bi Zasavce prepričevala,da je Lafargev izpuh zdrav…tudi pokojninska reforma ni…

  2. Ana

    Če govorimo ali razmišljamo o okolju prijazni ali družbeno odgovorni tovarni Lafarge Trbovlje, potem predlagajmo lastnikom, da ne zanemarijo več kot stoletje trajajoči tradicionalni izdelavi cementa in tu naredijo :
    1.učni center EUROPE s prikazovanjem “nekoč ” klasičnega pridobivanja cementa in z možnim ogledom na vseh točkah izdelave od kamnoloma do polnilnice. Ciljna publika: mladi in turisti.
    2. razvojni center EUROPE za znanstveno raziskovalno delo, ki bo doprineslo nova spoznanja in dosežke za okolje čimbolj prijazno proizvodnjo cementa.Ciljna publika: mladi.
    DRužba LAFARGE bi s tovrstnim prestrukturiranjem nedvomno pripomogla k pospešitvi razvoja turizma, preprečila pa bi tudi sloviti beg možganov.

  3. Marija

    Res bi bilo sijajno, da bi cementarji iz Trbovelj obstoječo nekompatibilnost z družbenim okoljem sprejeli kot izziv oz. razvojno priložnost in se preusmerili na okolju prijazne dejavnosti. Kot učni centri, pomniki tehnične dediščine ali kot znanstveno razvojni laboratoriji bi lahko služili kot odlični dejavniki gospodarskega razvoja in napredka, s čemer bi Zasavju in njihovim ljudem vrnili nekdanji ugled,čast in ponos.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */