Povratne steklenice so pri Slovencih še vedno močno priljubljene. Da bi znova zavzele večji del trga, so potrebni odločni ukrepi. “Kratke transportne razdalje v Sloveniji, manjši ogljični odtis, velika priljubljenost pri kupcih, spodbujanje lokalnega podjetništva in odprte možnosti različnih ekonomskih spodbud so močni signali politiki, gospodarstvu in podjetništvu za odločen korak v smer oživitve povratne embalaže pijač,” poudarja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak. Danes smo poleg objave raziskave z naslovom Povratne steklenice: od poraženk do zmagovalk tudi pozvali Gibanje Svoboda, naj naredi vse, da bo Uredba o ravnanju z embalažo pijač sprejeta še letos – to bi omogočilo delovanje kavcijskega sistema v letu 2024.
V Sloveniji je tržni delež povratne embalaže pijač leta 1999 znašal 42 %, do leta 2019 je padel na 21 %. Pri pivu so povratne steklenice izpodrinile pločevinke. Pri vodi je ob postopnem opuščanju vračljivih steklenic hitro naraščala prodaja v plastenkah. Na zaton ali ponoven vzpon ponovne uporabe embalaže pijač močno vplivajo politične odločitve in spodbude.
Povratna steklenica je okoljska zmagovalka. Ker mora biti trpežna, je v fazi proizvodnje njen okoljski odtis slabši, a ga v povprečju izenači že v 3 krogih v primerjavi s plastenko in pločevinko ter v 5 krogih v primerjavi z nepovratno steklenico. Povratna steklenica pa lahko naredi tudi 25 do 30 krogov – ponovnih polnjenj. V celotnem življenjskem ciklu povzroči 70 % manj emisij CO2 od izdelave nove plastenke, 57 % manj od nove pločevinke in 85 % manj od steklenice za enkratno uporabo.
Za spodbujanje ponovne uporabe je Evropska unija v ukrepih za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo državam predlagala nabor ekonomskih instrumentov. Med njimi sta kavcijski sistem, obvezne kvote pri povratni embalaži, zeleno javno naročanje in finančna podpora vzpostavitvi infrastrukture, piše v danes objavljeni raziskavi Povratne steklenice: od poraženk do zmagovalk . Mnoge države so že uvedle znižane stopnje ali opustitev DDV. “Kmalu pričakujemo spremembe evropske zakonodaje o odpadni embalaži in realno je pričakovanje, da bodo nekatere teh možnosti postale obvezne,” dodaja Erika Oblak.
Kavcijski sistem bo vzpostavil učinkovito infrastrukturo ter pogoje delovanja, zato je nujno že v začetku vanj vključiti tudi povratne steklenice, ki se bodo tako vračale na istih mestih in na enak način kot plastenke in pločevinke. Za kupce je to priročneje, za proizvajalce pa cenejše.
V Sloveniji je veliko manjših, lokalnih proizvajalcev piva in pridelovalcev vina, ki uporabljajo nepovratne steklenice, saj je za povratne nekaj ovir. Stroški prevzema praznih steklenic na vseh prodajnih mestih so zanje nevzdržni, ovira so tudi skladiščenje in raznolikost oblik. Enoten kavcijski sistem bi podjetnikom lahko rešil prvi problem – sistem poskrbi za zbiranje steklenic, podjetniki jih prevzamejo v centralnem skladišču. Težavo glede raznolikosti oblik so v Latviji rešili tako, da kavcijski sistem ponuja standardizirane povratne steklenice, načrtujejo pa še postavitev pralnice. Zaradi ekonomije obsega in krajših transportnih poti so stroški nižji, rešen je problem skladiščenja. Kavcijski sistem je v Latviji tudi spodbujevalec lokalnega podjetništva. Zakaj ne bi preprosto prenesli rešitve, ki delujejo in imajo prednosti za vse?
Državni zbor je v svojem zadnjem sklicu pred volitvami sprejel Zakon o varstvu okolja, ki odpira možnost vzpostavitve kavcijskega sistema tudi v Sloveniji. Upravljala ga bo neprofitna organizacija, sestavljena iz proizvajalcev pijač in trgovcev. V 10 mesecih bo morala nova vlada sprejeti še Uredbo o ravnanju z embalažo pijač. Ta bo določila podrobnosti sistema: katere vrste embalaža se bo zbirala, vrednost kavcije, cilje in kazni za nedoseganje ciljev, označevanje, zbirne točke, transparentnost, način organizacije in rok, do kdaj mora sistem pričeti delovati. V Eko krogu smo Gibanje Svoboda danes pozvali, naj naredi vse, da bo uredba sprejeta do konca letošnjega leta, kar bi omogočilo delovanje sistema v letu 2024. Skupaj s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) smo sicer konec lanskega leta osnutek uredbe že posredovali Ministrstvu za okolje in prostor.
Raziskava Povratne steklenice: od poraženk do zmagovalk tukaj, povzetek tukaj.