Skrivnost smradu po gnili solati

V Trbovljah in v Hrastniku občasno nekaj močno smrdi po »gnili solati«. Tako največkrat opišejo tipičen smrad prizadeti prebivalci za nikoli do sedaj pojasnjeno skrivnost neznosnega smradu, ki se po trboveljski in hrastniški dolini občasno širi že desetletje. Po vonju sodeč gre za dimetilsulfid, prav takšen kot iz prezračevalnih jaškov jame Ojstro iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH).

Smrad z vonjem »po gnili solati« se pojavlja v valovih, zlasti intenzivno v nočnem času ter zgodnjih jutranjih urah, pogosto ob koncu tedna. V avgustu ga je bilo občasno zaznati tudi čez dan. V vsega vajenih Trbovljah je zelo močan zlasti v spodnjem delu doline, na območju Šuštarjeve kolonije in Ribnika, občasno se razširi vse do Kešetovega in ulice Sallaumines.

Vse se je pričelo spomladi leta 2001. Smrad je prihajal naravnost iz rudniških rovov prek njihovih ventilatorskih postaj v Lakonci, postaje Gvido in Prapretno. Avgusta 2001 je časnik Delo objavil članek Polone Malovrh V RTH nekaj močno smrdi (PDF, 388 KB), ki namiguje na fekalni izvor smradu. Postaja Gvido je po tem razkritju prenehala obratovati, leta 2008 so jo po programu zapiranja rudnika dokončno likvidirali.

Na zahtevo inšpektorata je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor s pomočjo mobilnega laboratorija takrat opravil analizo spojin z vonjem v vzorcih odpadnega zraka iz prezračevalnih jaškov jame Trbovlje in Ojstro. Z analizo so v laboratoriju identificirali spojino, ki predstavlja tipičen vonj. Ta spojina je dimetilsulfid –(CH₃)₂S (glej analizo ZZV Maribor; PDF, 300 KB).

Dimetilsulfid je nevarna zelo lahko vnetljiva spojina z zelo značilno prepoznavnim vonjem, ki močno draži sluznice dihal in oči. Ko ga enkrat spoznaš, ga ne pozabiš in ga prepoznaš takoj tudi v nizki koncentraciji. Dimetilsulfid v visokih koncentracijah lahko povzroči glavobol, izgubo spomina, zmedenost, slabost in bruhanje. Povzroča tudi vnetje oči, na koži pa zbadajoč občutek in rdečico. Tako navaja literatura.

Za kratek čas je smrad skrivnostno izginil, a se je že na jesen 2001 spet pojavil v intenzivni obliki. Strokovnjaki RTH so po prejetju analize v medijih zatrdili, da dimetilsulfid “ni na seznamu škodljivih plinov v atmosferi delovnih prostorov” (članek V Trbovljah spet neznosno smrdi, Delo, 11. oktober 2001; PDF, 167 KB) in sploh, da gre za »staranje premoga« in tam pač kdaj malo posmrdi, ne da bi se bilo treba komu prej ponečediti v jamo. Za jesenski smrad so s prstom pokazali na TET in Cementarno Trbovlje in preroško špekulirali, da v zraku pravzaprav (par let prekmalu) dominira vonj po zažganih gumah. Pa jim dokaži nasprotno, če moreš, s svojim nepooblaščenim nosom.

S tem je bila za RTH stvar medijsko dobljena. O smradu so se sicer leta in leta pritoževali prebivalci Pleskega in Prapretnega, tako na Rudnik, Občino in Regijski center za obveščanje, a jih ni nihče jemal preveč resno, dokler ni zasmrdelo tudi hrastniškemu županu in novinarjem. Med drugimi je takrat o smradu pisal Igor Gošte (članek Smrdi, vendar ne tudi (povsem) uradno, Zasavc, 5. julij 2003; PDF, 413 KB).

Julijski Zasavc se še ni dobro recikliral, ko so avgusta 2003 morali evakuirati prebivalce Pleskega in Prapretnega zaradi »izrednega dogodka«, kot so dogodek imenovali v Rudniku. V neposredni bližini kraja, kjer je prebivalce že en teden prej(!) peklo po grlu in očeh, je prišlo do priznanega jamskega požara (članek Ker v jamah ni nič od danes do jutri, Delo, 20. avgust 2003; PDF, 200 KB).

Občani smo si mašili nosove zaradi enakega neprijetnega smradu spet leta 2009 (članek V Trbovljah si mašijo nosove, Delo, 14. november 2009; PDF, 200 KB), ko so rudarji znova začeli kopati v Ojstrem. Gre za naključje? V TET zanikajo, da bi se smrad širil z deponije v Lakonci, v RTH pa trdijo, da ne smrdi iz jame Ojstro.

Konec preteklega šolskega leta je Hrastničane upravičeno zaskrbelo zaradi nočnega smradu, seveda je bil dežurni osumljenec TKI, čeprav tokrat ni smrdelo po kloru. Eko krog je 28. junija 2011 okoljsko inšpekcijo prosil za pojasnilo (dopis D-33/11; PDF, 109 KB), a inšpekcija v TKI ni ugotovila vira smradu.

Šele 29. junija 2011, ko je Radio Kum že poročal o pritožbah krajanov Prapretnega, kjer ima RTH ventilator za prezračevanje jame (video zgoraj), se je vodstvu Rudnika zdelo vredno sporočiti, da je prišlo do jamskega požara (Na območju Hrastnika smrad zaradi prezračevanja rudniške jame, Radio Kum, 29. junij 2011). Tudi tokrat, kot že marca v primeru Kemične, so občani Hrastnika informacijo o dogodku dobili post festum. Da bi jih kdo obveščal že takrat, ko najbolj smrdi, seveda ne gre – le kdo si bo šel v Prapretno zasmradit kravato!

Avgusta letos spet smrdi v Trbovljah, neznosno smrdi po isti dobro znani spojini, v valovih že več tednov. In, zanimivo, najhuje v nočnem času in zgodaj zjutraj zlasti ob koncu tedna. Premog že ve, kdaj se mora starati.

Držite se sončnih elektrarn.