Do sredine septembra je bil v javni obravnavi Zakon o varstvu okolja (ZVO-3). V Eko krogu smo se odzvali s pripombami glede hrupa, kavcijskega sistema, kakovosti zraka in pravico javnosti do sodelovanja. V sodelovanju z drugimo NVO pa so nastale še dodatne pripombe. Vse oddane pripombe so TUKAJ, v nadaljevanju pa lahko preberete tiste, ki se nanašajo na kavcijski sistem in hrup.
KAVCIJSKI SISTEM
Člen 42 / 7
Predlog spremembe
(7) Vlada zaradi spodbujanja uporabe hierarhije ravnanja z odpadki iz prvega odstavka 30. člena tega zakona ali doseganja ciljev ločenega zbiranja odpadkov iz za določene vrste proizvodov, za katere velja PRO, predpiše obveznost zbiranja odpadkov proizvodov v obliki kavcijskega sistema. Vlada v predpisu iz prejšnjega stavka določi zlasti:
(1) minimalno vrednost kavcije,
(2) obseg kavcijskega sistema (vrste proizvodov, za katere velja kavcija in se zbirajo s kavcijskim sistemom),
(3) obveznost označevanja proizvodov s posebnim znakom kavcijskega sistema,
(4) obveznost uporabe črtne kode za sledenje proizvodom, zbiranje podatkov ter statistike,
(5) obveznost distributerja za prevzem proizvoda, za katerega velja kavcijski sistem, od potrošnikov,
(6) vloge posameznih deležnikov kavcijskega sistema pri ustanovitvi in upravljanju PRO organizacije v obliki kavcijskega sistema, še posebej za proizvajalce in distributerje,
(7) druge obveznosti PRO organizacije v obliki kavcijskega sistema, ki se razlikujejo od drugih PRO organizacij,
(8) progresivne okoljske cilje pri zagotavljanju ravnanja z odpadki iz določene skupine proizvodov, za katere velja PRO v obliki kavcijskega sistema, (9) kazni v primeru, da predpisani okoljski cilji niso doseženi.
Obrazložitev
Obrazložitve podajamo na primeru kavcijskega sistema za embalažo pijač, ki je aktualen zaradi okoljskih ciljev in zahtev zakonodaje EU ter deluje že v 16 evrospkih državah, v nekaterih več desetletij, minimalne zahteve teh sistemov so preverjene v praksi. Te minimalne zahteve lahko enako veljajo tudi za kavcijske sisteme za druge proizvode in/ali ponovno uporabo.
1. Za učinkovito delovanje kavcijskega sistema je pomembno, kdaj prazna embalaža pijač dobi status odpadka. V nekaterih državah z implementiranim kavcijskim sistemom za embalažo pijač, ta dobi status odpadka šele, ko prispe v zbirni center kavcijskega sistema. Tako zagotovijo možnost povratne logistike (prevoz zbrane embalaže od trgovin do zbirnega centra z istimi tovornjaki, ki so dostavili pijače v trgovine), nižje stroške transporta in manj emisij CO2eq. Obstoječi kavcijski sistemi v evropskih državah ne zbirajo embalaže pijač jedilnih olj ter mleka in mlečnih izdelkov, ki bi lahko povzročili skrb glede higienskih pogojev zbiranja in transporta zbrane embalaže.
2. Kavcijski sistemi se lahko uporabljajo tudi za zbiranje embalaže za ponovno uporabo, ki ni odpadek.
3. ZVO-3 bi moral predpisati vsaj minimalne zahteve za kavcijske sisteme, ki jih nato uredi predpis Vlade iz tega člena. Zato predlagamo dodatne alineje (1-9) z naslednjimi obrazložitvami:
(1) Predpis mora določiti spodnjo mejo vrednosti kavcije. Vrednost kavcije je eden pomembnejših elementov kavcijskega sistema. Če je prenizka, ne deluje dovolj stimulativno za potrošnika, da embalažo vrne na vračilno mesto in kavcijski sistemi ne dosežejo potenciala pozitivnih učinkov.
(2) Z obsegom se predpiše, za katere pijače velja kavcijski sistem in za katere ne. Pri prijačah na primer za vodo, gazirane pijače, alkoholne pijače do določene vsebnosti alkohola ipd. Ne velja pa za mleko in mlečne izdelke. Določiti je potrebno tudi velikost embalaže pijač, ki se zbira s kavcijskim sistemom, večinoma velikosti od 0,1 do 3 l. Predpiše se lahko tudi materiale (PET, HDPE plastenke, jeklene in aluminijeve pločevinke).
(3) Embalaža pijač, ki se zbira s kavcijskim sistemom mora imeti poseben znak kavcijskega sistema, ki potrošniku nedvoumno sporoča, da to embalažo vrne na vračilno mesto.
(4) Nacionalna črtna koda označuje, v kateri državi je bila pijača dana na trg. S tem se preprečuje, da bi kavcijski sistem izplačeval kavcije, za katere ta ni bila vplačana ob nakupu ter s tem izčrpavanje kavcijskega sistema. Hrvaški kavcijski sistem na primer ne uporablja teh kod in posledično se lahko vrača embalaža pijač, ki je prisotna tudi na trgu sosednjih držav. Črtna koda omogoča takojšnje podatke o količinah embalaže, danih na trg, zbrane ter recikliranje s tem pa transparentno poročanje o doseganju ciljev in natančne statistike. Nacionalna črtna koda preprečuje različne oblike goljufij.
(5) Kavcijski sistemi za embalažo pijač imajo vračilne točke v trgovinah, bencinskih servisih ipd., torej pri dristributerju. Ti morajo biti zavezani k prevzemu embalaže, za katero velja kavcijski sistem.
(6) Kavcijske sisteme za embalažo pijač najpogosteje ustanovijo proizvalci in trgovci. Vloga obeh je ključna za uspešno delovanje kavcijskega sistema in zato je potrebno predvideti, da oba deležnika sodelujeta pri ustanovitvi, upravljanju in nadzoru. (Za razliko od drugih PRO organizacij, ki jih ustanovijo in upravljajo proizvajalci.)
(7) npr. status odpadka
(8) Za spremljanje učinkovitosti kavcijskega sistema pri doseganju ciljev, je potrebno določiti tudi progresivne cilje. Če je cilj ločeno zbrati in reciklirati 90 % plastenk do leta 2030, se na primer predpišejo cilji za leto 2026, 2027, 2028. Sistemi uporabljajo črtne kode in je poročanje lahko hitro (ne tako, kot zdaj, ko na rezultate čakamo vsaj eno leto), s tem pa je omogočeno spremljanje napredka sistema in ustrezne prilagoditve, če bi obstajala skrb, da predpisani cilji ne bodo doseženi v predpisanem roku.
(9) Uspešni kavcijski sistemi imajo predpisane kazni, če upravljavec sistema ne dosega predpisanih progresivnih ali končnih ciljev.
Člen 46 / 11
Predlog spremembe
Kadar je v skladu s sedmim odstavkom 42. člena tega zakona predpisana obveznost zbiranja proizvodov, za katere velja PRO v obliki kavcijskega sistema, so v ustanovitev, upravljanje, nadzor in delovanje organizacije vključene tudi osebe, ki niso proizvajalci in ki zagotavljajo dostopnost teh proizvodov na trgu Republike Slovenije, na nediskriminatoren in transparenten način ter sorazmerno glede na njihove obveznosti.
Obrazložitev
Odstavek v besedilu zakona v javni obravnavi je mogoče brati, kot bi kavcijski sistem vzpostavila tretja oseba, vanj pa vključila proizvajalce in distributerje ob tem pa ni definirana njihova vloga. Zato predlagamo spremembo besedila, kot je v levi koloni. Vlogi proizvajalca in distributerja sta v kavcijskem sistemu razdeljeni, a obe ključni za uspešno delovanje sistema. V večini obstoječih evropskih kavcijskih sistemov upravljavca ustanovijo oboji. Proizvajalci pijač so zavezani na primer izpolnjevati cilje, registrirati dano embalažo na trg, poskrbeti za oznake, plačevati ustrezno embalažnino. Trgovci upravljajo z vračilnimi točkami in morajo imeti možnost vpliva na ustrezno nadomestilo ter učinkovit odvoz zbranega materiala.
Ob tem pojasnjujemo še, da so distributerji (trgovske verige) lahko tudi v vlogi proizvajalca za pijače svoje blagovne znamke.
Člen 50
Predlog spremembe
Dodati nov odstavek na začetku:
(1) Če ministrstvo po uradni dolžnosti ugotovi, da organizacija ne izpolnjuje predpisanih okoljskih ciljev iz predpisa Vlade iz osmega odstavka 41. člena tega zakona, ministrstvo v roku dveh mesecev z odločbo odvzame dovoljenje za skupno izpolnjevanje obveznosti ter določi, da dovoljenje za skupno izpolnjevanje obveznosti preneha veljati v 120 dneh po pravnomočnosti odločbe.
Obrazložitev
PRO so organizirane in vzpostavljene za doseganje predpisanih okoljskih ciljev. Če teh ciljev in s tem razloga za svoj obstoj ne dosegajo, bi moralo ministrstvo imeti možnost odvzema dovoljenja.
Člen 238
Predlog spremembe
Dodati nov odstavek, ki se glasi:
Za pijače, polnjene v plastenke, pločevinke in steklenice za ponovno uporabo, Vlada predpiše obveznost zbiranja embalaže v obliki kavcijskega sistema do tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Kavcijski sistem za to embalažo pijač se implementira v roku 18 mesecev po uveljavitvi predpisa in ne kasneje od 1. oktobra 2026.
Obrazložitev
EU zakonodaja (Direktiva (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje) postavlja cilje zbiranja in recikliranja prav z namenom zmanjševanja vpliva embalaže pijač na okolje in z namenom zapiranja snovnih krogov v gospodarstvu. Ker plastenke predstavljajo ene najpogostejših plastičnih odpadkov v naravi, je direktiva določila cilj 90 % zbiranja plastenk za namen recikliranja do leta 2029. Da bi zagotovila visokokakovostno recikliranje za isti namen, je predpisala še deleže vsebnosti reciklirane plastike v novih plastenkah: vsaj 25 % leta 2025 in 30 % leta 2030. Člen 9 te direktive državam članicam dovoljuje, da za ločeno zbiranje plastenk vzpostavijo kavcijski sistem.
Kavcijske sisteme za embalažo pijač uporablja 16 evropski držav (14 članic EU), v nekaterih že več desetletij. V zadnjih dveh letih so jih uvedli na Slovaškem, Latviji, Romuniji, Madžarski in Irski. V prihodnjih letih ga bodo imeli zagotovo v Avstriji, verjetno na Poljskem in Portugalskem, odločitev zanj so sprejeli na Češkem. Rezultati vedno znova dokazujejo, da gre za učinkovit ukrep zapiranja snovnih krogov z več recikliranja. Visoka podpora javnosti uvedbi kavcijskega sistema (94 – 95 %) zagotavlja, da bo tudi v Sloveniji uspešen.
Okoljske prednosti kavcijskih sistemov:
- so edini znani način preprečevanja smetenja,
- v primerjavi z zbiranjem v zabojnikih za mešano embalažo zberejo bistveno več materiala in zagotavljajo recikliranje za isti namen,
- predpisana vsebnost recikliranega materiala v novi embalaži pomembno zniža okoljski odtis te embalaže,
- so polna odgovornost proizvajalca,
- zagotavljajo transparentnost,
- znižujejo stroške čiščenja smetenja in ravnanja z odpadno embalažo za občine.
HRUP
Člen 24 / 2 (1)
Predlog spremembe
Alineji se doda besedilo:
1. mejne vrednosti kazalcev okoljskega hrupa za vsako stopnjo varstva pred hrupom iz prvega odstavka tega člena, pri čemer nobena stopnja varstva pred hrupom ne sme presegati vrednosti parametrov, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija in bi lahko vplivale na zdravje ali okolje; v večernem, nočnem času, med vikendi in prazniki se določijo vsaj za 5 dB(A) nižje mejne vrednosti od mejnih vrednosti.
Obrazložitev
Zakon bi moral podrobneje opredeliti predpis za področje varstva pred okoljskim hrupom, ki ga predpiše Vlada. Predpis bi kot zgornje dovoljene mejne vrednosti moral upoštevati smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Zakon bi tudi moral zahtevati, da predpis Vlade opredeli nižje mejene vrednosti hrupa v večernem, nočnem času, med vikendi in prazniki.
Člen 24 / 2 (3)
Predlog spremembe
Alineji se doda besedilo:
- metode ocenjevanja kazalcev hrupa, ki upoštevajo vse vire okoljskega hrupa ločeno in sumarno, ter lestvico faktorja nadležnosti posameznega ali kombiniranega vira hrupa, ki deluje kot multiplikator (utež) ugotovljene vrednosti emisije vira hrupa;
Obrazložitev
Zakon bi moral natančneje opredeliti predpis Vlade glede metod ocenjevanja kazalcev hrupa, pri čemer je potrebno upoštevati ne le posamezen vir hrupa, pač pa vse vire in vpliv kombiniranega hrupa.
Člen 24 / 4
Predlog spremembe
Doda se besedilo:
(4) V primeru preseganja mejnih vrednosti kazalcev hrupa vlada in občina, vsaka v okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju z zainteresirano javnostjo preučita in določita ukrepe za zmanjšanje hrupa, ter določita mejnike in časovnico; v roku treh mesecev po ugotovitvi preseganj mejnih vrednosti določita akcijski načrt za prehodno obdobje z namenom preprečevanja nadaljnjih preseganj mejnih vrednosti.
Obrazložitev
Ukrepi morajo nastati v sodelovanju z zainteresirano javnostjo ter vsebovati mejnike ter časovnico, ki omogočata spremljanje implementacije in učinkovitosti ukrepov. Nujno je določiti tudi hitrost (rok) odziva in ravnanje v primeru preseganj mejnih vrednosti hrupa.
Člen 24 / 5
Predlog spremembe
Doda se besedilo:
(5) Vlada v sodelovanju z zainteresirano javnostjo določi ukrepe, s katerimi se je mogoče v čim večji meri ogniti, preprečiti ali zmanjšati škodljive učinke na zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti hrupu ter določi mejnike in časovnico; v roku treh mesecev po ugotovitvi preseganj mejnih vrednosti določi akcijski načrt za prehodno obdobje z namenom preprečevanja nadaljnjih preseganj mejnih vrednosti.
Obrazložitev
Glej obrazložitev 24 / 4
Člen 24 / 6
Predlog spremembe
Doda se besedilo:
(6) Občina v sodelovanu z zainteresirano javnostjo sprejme na območjih varstva pred hrupom in na mirnih območjih ukrepe za preprečevanja oziroma zmanjševanje hrupa ter določi mejnike in časovnico. V roku treh mesecev po ugotovitvi preseganja mejnih vrednosti določi akcijski načrt za prehodno obdobje z namenom preprečevanja nadaljnjih preseganj mejnih vrednosti.
Obrazložitev
Glej obrazložitev 24 / 4
24 / 7a
Predlog spremembe
Doda se nov odstavek:
(7a) Na hrupu izpostavljenih točkah se vzpostavi kontinuiran monitoring hrupa. Rezultati monitoringa so javno dostopni in prikazujejo trenutne, 24 urne, tedenske, mesečne in letne vrednosti hrupa. Stroški monitoringa bremenijo prepoznani onesnaževalci s hrupom in/ali lastniki infrastrukture.
Obrazložitev
Zakon bi moral predpisati kontinuiran monitoring hrupa na izpostavljenih točkah, ki bi bil javnosti tudi kontinuirano dostopen. Monitoring vzpostavijo in vzdržujejo onesnaževalci hrupom.