Izteka se rok za odločitev o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač, ki ga je na posvetu 19.6.2024 deležnikom posredoval minister za okolje, podnebje in energijo. Še enkrat smo strnili argumente za uvedbo, predvsem prednosti, ki jih ta prinaša za okolje.
Evropska zakonodaja
EU zakonodaja postavlja cilje zbiranja in recikliranja prav z namenom zmanjševanja vpliva embalaže pijač na okolje in z namenom zapiranja snovnih krogov v gospodarstvu. Ker plastenke predstavljajo ene najpogostejših plastičnih odpadkov v naravi, je leta 2019 EU sprejela cilj 90 % zbiranja plastenk za namen recikliranja. Da bi zagotovila visokokakovostno recikliranje za isti namen, je predpisala še deleže vsebnosti reciklirane plastike v novih plastenkah: vsaj 25 % leta 2025 in 30 % leta 2030. Letos dogovorjena EU uredba PPWR je predpisala še cilj ločenega zbiranja in visokokakovostnega recikliranja 90 % pločevink, posredno pa oba cilja prestavila na januar 2029. Takrat morajo imeti države članice vzpostavljene kavcijske sisteme. Izjema so pod določenimi pogoji lahko samo države, ki bodo na drug način leta 2026 ločeno zbrale že vsaj 80 % plastenk in pločevink ter Evropski komisiji posredovale natančen načrt, kako bodo do leta 2029 zagotovile doseganje ciljev brez kavcijskega sistema; o tem več kasneje. V nadaljevanju želimo opozoriti na prispevek kavcijskih sistemov k širšem namenu evropske zakonodaje.
Kavcijske sisteme uporablja 16 evropski držav (14 članic EU), v nekaterih že več desetletij. V prihodnjih letih ga bodo imeli zagotovo v Avstriji, verjetno na Poljskem in Portugalskem, odločitev zanj so sprejeli na Češkem. Rezultati vedno znova dokazujejo, da gre za učinkovit ukrep zapiranja snovnih krogov z več recikliranja in manj smetenja. Zato je tudi dobil svoj prostor v evropski zakonodaji. Verjamemo, da bo tudi v Sloveniji uspešen, saj so mu ljudje dvakrat[1] izrazili visoko (94-95 %) podporo. Pomladi letos smo v Eko krogu zbrali 5800 podpisov podpore njegovi uvedbi.
Smetenje
Kavcijski sistemi so edini do sedaj znani način preprečevanja smetenja okolja in javnih površin. V Sloveniji embalaža pijač, ki jo zajame kavcijski sistem predstavlja 32 % vseh smeti ob cestah. Med čistilnimi akcijami vedno najdemo veliko pločevink, plastenk in steklenic. Polnijo smetnjake na javnih površinah, pogosto žal tudi napačne zabojnike. Na Irskem že po pol leta delovanja kavcijskega sistema zaznavajo za 20 % manj smetenja s plastenkami in 30 % manj s pločevinkami. V Nemčiji je pred uvedbo sistema v smeteh končalo 1 – 2 milijardi embalaže pijač, po uvedbi skoraj nič. Kavcija, ki jo potrošnik plača ob nakupu in se mu v celoti vrne ob vračilu v trgovino, je učinkovit motivator, ki ga drugi načini ločenega zbiranja ne zagotavljajo.
Zapiranje snovnih krogov
Druga prednost je kvalitetno ločeno zbiranje. Od trenutka, ko potrošniki embalažo pijač vrnejo na vračilno točko, pa naj bo ta ročna ali z vračilnim avtomatom, kavcijski sistem zagotavlja, da material ni kontaminiran z drugimi odpadki. Embalaža se takoj loči glede na material in tako je vse do predaje v recikliranje. Čistost materiala je pomembna za zapiranje snovnega kroga (plastenke v plastenke, pločevinke v pločevinke), saj ni dvoma, da zbrani material ni bil v stiku z drugimi odpadki, kar je eden od pogojev evropske zakonodaje glede recikliranja v živilsko embalažo. Kavcijska embalaža pijač torej že v koraku ločenega zbiranja zagotavlja visokokakovostno recikliranje[2]. Nekatere države EU s kavcijskim sistemom, na primer Slovaška, zagotavljajo dostop proizvajalcem pijač do zbranega materiala za recikliranje v embalažo pijač.
Visoki deleži ločenega zbiranja in vsebnosti recikliranega materiala v novi embalaži zagotavlja visoke prihranke emisij CO2eq. Če se zbere 95 % plastenk in nova plastenka vsebuje 80 % reciklirane plastike, ima polovico večji prihranek CO2eq, kot če bi zbrali 95 % plastenk in bi bila vsebnost reciklirane plastike 60 %. Podobno velja za aluminijeve pločevinke. Vpliv kavcijskega sistema na manj emisij toplogrednih plinov je torej v povezavi z visokimi deleži ločenega zbiranja in visoko vsebnostjo recikliranega materiala. Oba EU cilja delujeta sinergično za več dobrobiti za okolje. Kavcijski sistemi zagotavljajo oboje. Ne spodbujajo več nove plastike, pač pa poskrbijo, da stare plastenke krožijo v zaprtem krogu gospodarstva.
Manj stroškov za občine
V povprečju vsak prebivalec Slovenije letno kupi 365 kosov pijač v plastenkah, pločevinkah, steklenicah. Če bi vso embalažo odložili prav, bi štiričlanska družina letno z njo napolnila 6 zabojnikov z volumnom 240 litrov.[3] S kavcijskim sistemom se ta tok preusmeri na vračilne točke, sprosti prostor v zabojnikih, manj je odvozov in čiščenja smetenja, skratka manj stroškov za občine in gospodinjstva. Ti zdaj v Sloveniji predstavljajo 65 – 70 % vseh stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Kavcijski sistem ob enem zbere več embalaže od rumenih zabojnikov, saj zajame tudi tisto, ki bi sicer končala v napačnih zabojnikih, smetnjakih, javnih površinah, okolju.
Polna odgovornost proizvajalcev
Kavcijski sistemi so polna odgovornost proizvajalcev in trgovcev, vzpostavitev in delovanje ne zahteva javnih sredstev. Investicijski in operativni stroški se prenesejo na embalažnino, ki jo plačujejo tisti, ki pijače dajejo na trg. Gospodinjstev ne stanejo nič, razen truda, da jo vrnejo na vračilne točke, kar po navadi naredijo na poti po novem nakupu. Komunalno gospodarstvo trdi, da bo gospodinjstva letno stal več kot 200 eur. To številko utemeljujejo z razmišljanjem, da bomo za pijače plačali kavcije, prazno embalažo pa še naprej odlagali v zabojnik za embalažo, kar se po izkušnjah iz 16 evropskih držav ne bo zgodilo. Ko se prazno embalažo vrne v trgovino, se kavcija v celoti vrne.
Transparentnost
Obstoječi sistem ločenega zbiranja je ne-transparenten in ne zagotavlja točnih in preverljivih podatkov o deležu ločenega zbiranja plastenk in pločevink. Ne vemo točno, koliko te embalaže je dane na trg in koliko se je dejansko reciklira za isti namen. Še vedno menimo, da komunalno gospodarstvo ta delež močno precenjuje in realno znaša dobrih 70 %. Na pogovorih deležnikov nismo dobili zagotovila, da bi z izboljšavami obstoječega sistema Slovenija lahko v dosegla EU cilje v predpisanih rokih. Kavcijski sistemi zagotavljajo transparentnost, saj se zabeleži vsak kos embalaže, dane na trg, ločeno zbrane in reciklirane. S tem omogoča natančno poročanje in preprečuje goljufije. Hitro je namreč vidno, če je proizvajalec registriral embalažo v dejanskih količinah.
Nihče ne zagotavlja, da bi cilje lahko dosegli brez kavcijskega sistema
Na koncu še nekaj besed o načrtu, ki naj bi ga države posredovale Evropski komisiji, če se odločijo, da kavcijskega sistema ne bodo uvedle. Načrt zahteva natančne aktivnosti in časovnico, kako bodo do leta 2029 zagotovile doseganje EU ciljev za plastenke in pločevinke. Na posvetu 19.6.2024 je bil sklep tudi, da komunalno gospodarstvo, ki trdi, da lahko Slovenija cilje doseže brez kavcijskega sistema, pripravi osnutek takšnega načrta. Sredi avgusta smo prejeli zgolj izhodišča brez opisa trenutnega stanja in ciljev, ocene stroškov in brez virov financiranja. Menimo, da je slednje pomembno, saj izhodišča načrta gradijo na izboljšavah obstoječega načina zbiranja in predvidevamo, da bodo stroške nosila gospodinjstva, občine in državni proračun. Kavcijski sistem je polna odgovornost – organizacijska in finančna – tistih, ki embalažo dajejo na trg in bi bil prvi primer tovrstne odgovornosti v Sloveniji. Čeprav bi tudi pri nas že morala veljati za vso odpadno embalažo, njen prenos v naš pravni red že drugo leto čaka na presojo Ustavnega sodišča, na katero se je s pobudo za presojo obrnilo komunalno gospodarstvo.
Če povzamemo: kavcijski sistemi so učinkovit ukrep manj smetenja, več recikliranja v zaprtih krogih in drugih dobrobiti za okolje in gospodarstvo, o čemer poroča 16 evropskih držav, ki sisteme že imajo. Kot takšne jih je prepoznala EU in jih uvrstila v svoje predpise. Kavcijski sistemi so polna odgovornost proizvajalcev in trgovcev. Obstoječi sistemi ločenega zbiranja okoljskih in ekonomskih prednosti ne zagotavljajo, slovenski pri tem ni nobena izjema. Obstoječi sistem je ne-transparenten in ne omogoča točnih ter preverljivih podatkov o trenutnem stanju. Predlagatelji izboljšav obstoječega sistema ne zagotavljajo, da bo Slovenija izpolnila EU cilje brez kavcijskega sistema, izboljšave pa bi bremenile gospodinjstva in proračune občin ter države.
[1] Leta 2022, anketa Zveze potrošnikov Slovenije: https://www.zps.si/novice/kavcijski-sistem-je-slovencem-blizu-2022-12-13 in leta 2023, javnomnenjska raziskava: https://ekokrog.org/2023/12/19/prepricljivi-rezultati-javnomnenjske-raziskave-o-kavcijskem-sistemu/
[2] PPWR uredba visokokakovostno recikliranje definira: ‘high-quality recycling’ means any recycling process which produces recycled materials that are of equivalent quality to the original materials, based on preserved technical characteristics, and is used as a substitute to primary raw materials for packaging or other applications where the quality of the recycled material is retained.
[3] Pijače so polnjene v embalažo različnega volumna, od 0,25 do 1,5 litra. Pri oceni smo predvideli, da je povprečni volumen embalaže 1 l.