Kavcijski sistem za embalažo pijač ima močno podporo civilne družbe, proizvajalcev pijač, ljudi in nekaterih trgovcev. Kljub obljubam odločitve o uvedbi še vedno ni. Eko krog, PIC in Vesna – zelena stranka zato Vlado pozivajo, naj končno sprejme odločitev. Pravijo, da za zavlačevanje ni več časa, izboljšave obstoječega sistema pa bi nesprejemljivo bremenile proračune občin in države.
Po besedah Ministrstva za okolje, prostor in energijo marca lani, naj bi bil predpis za uvedbo kavcijskega sistema pripravljen do konca 2023. Uvedbi sistema nasprotuje komunalno gospodarstvo in nekateri trgovci, ki pravijo, da ločeno zberemo 79 % plastenk in lahko do 2029 brez kavcijskega sistema dosežemo EU cilje: zbrati 90 % plastenk in pločevink ter zagotoviti, da nove plastenke vsebujejo 30 % recikliranega materiala. Da bi ugotovili stanje glede ločenega zbiranja te embalaže, se ja avgusta lani ministrstvo odločilo zbrati podatke poročil zavezancev, ki bi morali biti na voljo konec 2023.
“Ker je naš sistem zbiranja odpadne komunalne embalaže močno netransparenten, smo vedeli, da točnih, preverljivih podatkov ne bo in še do danes nismo dobili uradnih podatkov, koliko plastenk in pločevink ločeno zberemo,” pravi Erika Oblak iz društva Eko krog.
Na posvetu junija letos je minister Bojan Kumer pozval komunalno gospodarstvo k pripravi načrta, kako bi EU cilje dosegli brez kavcijskega sistema. Predstavitvi načrta je bil namenjen sestanek na ministrstvu konec avgusta.
“Prejeli smo zgolj izhodišča brez ciljev, ocene stroškov in virov financiranja. Komunalno gospodarstvo predlaga izboljšave obstoječega načina zbiranja, ne zagotavlja pa, da bi z njimi dosegli cilje EU. Predvidevamo, da bi stroške nosile občine in državni proračun. Medtem pa evropske države za odpadno embalažo že uvajajo polno finančno odgovornosti proizvajalcev. Gre za zavlačevanje in izsiljevanje dodatnih vlaganj javnega denarja v komunalno gospodarstvo. Kavcijski sistem za plastenke in pločevinke bomo morali vzpostaviti, če ne zdaj, pa čez 5 ali 6 let,” menijo v Eko krogu.
Kavcijski sistemi ne zahtevajo javnih sredstev, vzpostavijo jih proizvajalci pijač. Imajo jih v 16 evropskih državah. Civilna družba ga podpira zaradi okoljskih prednosti (manj smetenja, več recikliranja za isti namen, manj emisij CO2eq) in pravičnosti (stroški za to embalažo se z gospodinjstev v celoti prenesejo na proizvajalce). Sistem omogoča tudi zbiranje steklenic za ponovno uporabo in tako spodbuja okoljsko najboljšo embalažo pijač.
“Evropa ni bogata s surovinami, ideja krožnega gospodarstva ta problem naslavlja preko zapiranja snovnih zank, preko višanja deleža ponovne uporabe in boljšega recikliranja. V Avstriji so kot 17. evropska država sredi vpeljave kavcijskega sistema, ki so ga označili za največji projekt krožnega gospodarstva v državi, v Sloveniji pa očitno zgolj pozdravljamo ideje, pri implementacijah pa se nam močno zatakne. Čeprav imamo vse vzvode, pozicijo in možnost, da bi se postavili kot ambiciozna država na področju okolja in varstva narave, se zdi, da bo Slovenija zopet čakala do zadnjega roka,” opozarja Urša Zgojznik, sopredsednica Vesne – zelene stranke.
“Prihajajoča Uredba o embalaži in odpadni embalaži na ravni EU ponovno poudarja pomen krožnega gospodarjenja z materiali pri proizvodnji in ravnanju z odpadno embalažo. Skupaj z drugimi predpisi EU vzpostavlja še strožje okoljske cilje, ki jih moramo države članice doseči do 2025 in nato do 2030. Dve izmed ključnih usmeritev EU sta, da mora prvič, vsa embalaža na trgu postati ponovno uporabljiva ali reciklabilna, ter drugič, da je potrebno zmanjšati absolutno količino nastale embalaže. Z obstoječim sistemom zbiranja odpadne embalaže ter ravnanja z njo je to praktično nemogoče, saj ni noben deležnik stimuliran k zmanjšanju nastajanja odpadkov. Na ravni EU se posledično kar 40 % plastične embalaže sežge zaradi težav pri zbiranju in recikliranju, kavcijski sistemi pa dokazano vodijo v višje deleže in bolj kakovostno zbran material za nadaljnjo reciklažo, z odstotki zbrane embalaže pijač krepko nad 90 %. Kavcijski sistem bomo v Sloveniji vsekakor morali implementirati glede na cilje EU – če tega ne storimo takoj, bomo imeli bistveno višje stroške v prihodnosti. Proaktivnost Vlade je na tem področju bistvena,” pojasni Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
Vlada je vzpostavitev kavcijskega sistema zapisala v koalicijsko pogodbo. Dve raziskavi sta pokazali, da ga podpira 94 – 95 % ljudi. V Eko krogu so zanj v dveh mesecih zbrali 5.800 podpisov in pravijo, “da je s takšno podporo uspeh kavcijskega sistema praktično zagotovljen. Podpirajo ga proizvajalci pijač in nekateri trgovci. Zato neodločnosti Vlade ne razumemo. Na posvetu junija je minister Kumer povedal, da bo odločitev sprejeta po sestankih avgusta. Komunalno gospodarstvo in Trgovinska zbornica sta na zadnjem sestanku predlagala čakanje na nove podatke. Zdaj smo sredi oktobra, odločitve še ni. Do kdaj bo to nesmiselno zavlačevanje še trajalo,” se sprašujejo.