Zaključuje se javna obravnava Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, v okviru katere smo v Eko krogu pripravili pripombe in dopolnila. Uredbo se na kratko označuje s kratico SUP. Kratica izhaja iz evropske direktive (Directive on Single-Use Plastic), ki je bila sprejeta leta 2019.
Čeprav bi morala biti SUP direktiva prenešena v naš pravni red do julija lani, je bil z nekaj zamude prenešen samo del, ki se nanaša na prepoved dajanja na trg za nekatere izdelke. Zdaj vlada prenaša še ostale zahteve.
Zakaj direktiva SUP?
Direktiva je bila sprejeta kot odziv na ogromne količine odpadne plastike, zavržene v urbanem in naravnem okolju, kjer izjemno počasi razpada na vedno manjše delce. To ni le estetski, pač pa tudi velik okoljski in zdravstveni problem. Mikroplastika se nahaja že povsod: od zraka, vode, prsti, pa tudi v naših telesih. Največji problem predstavljajo izdelki in embalaža za enkratno uporabo, saj predstavljajo ogromne količine plastike, ki jo uporabljamo zgolj nekaj minut, potem pa zavržemo.
Odziv EU
Evropska unija je na osnovi seznama 10 najpogostejših vrst plastičnih odpadkov, ki jih prostovoljci najdejo med čistilnimi akcijami, predpisala različne ukrepe. Izdelke, za katere že obstajajo alternative, je preprosto prepovedala. Mednje sodijo recimo vatirane palčke, slamice, plastični pribor in krožniki. Za druge bodo morali proizvajalci vzpostaviti in plačati ločeno zbiranje in stroške smetenja. To so poleg odpadne embalaže zdaj še vlažilni robčki, filtri cigaret, baloni in ribolovno orodje ter mreže. Za nekatere druge je obvezno označevanje in osveščanje, za spet druge pa je predpisan konkreten cilj zmanjševanja porabe.
Embalaža pijač
Med najpogostejšimi v okolje odvrženimi plastičnimi odpadki so tudi plastenke pijač. Največ plastenk je narejenih iz PET plastike, ki jo je preprosto reciklirati v nove plastenke, če način ločenega zbiranja zagotavlja čistost materiala. To pa je najlažje in stroškovno najbolj učinkovito doseči s kavcijskim sistemom. S tem se zagotavlja manj smetenja, pomemben vir vhodnih materialov za industrijo pijač, manj porabe energije in manj emisij toplogrednih plinov. Zaradi pozitivnih učinkov in visoke učinkovitosti kavcijski sistem spodbuja tudi SUP direktiva in uvaja vedno več evropskih držav. Evropska direktiva določa cilj ločenega zbiranja za recikliranje 77 % do leta 2025 in 90% do leta 2030.
Kaj predlaga Eko krog
Spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki jih je Državni zbor sprejel prejšnji teden, omogočajo vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač. Poznajo ga že v 12 evropskih državah, v osmih tako poleg plastenk zbirajo še pločevinke in steklo, v štirih pa pločevinke. A osnutek SUP uredbe, kot ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, ne predvideva kavcijskega sistema, čeprav ga evropska direktiva eksplicitno vključuje kot možnost za doseganje ciljev ločenega zbiranja in recikliranja plastenk. Zato smo predlagali, da se kavcijski sistem vnese tudi v ustrezne člene SUP uredbe.
V osnutku je predpisan cilj 20 % zmanjševanja porabe nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo do leta 2026. V Eko krogu smo predlagali, da se v letih 2023 – 2026 opredeli progresivne letne cilje, saj bo na tak način uredba imela takojšnje učinke, napredek pa se bo spremljal ves čas:
– v letu 2023 vsaj 5 % manj porabe glede na leto 2022,
– v letu 2024 vsaj 10% manj porabe glede na leto 2022,
– v letu 2025 vsaj 15 % manj porabe glede na leto 2022,
– v letu 2026 vsaj 20 % manj porabe glede na leto 2022.
Dodali pa smo še varovalko, ki bo zagotavljala, da bodo proizvajalci, ki te izdelke dajejo na trg, tudi finančno odgovorni v primeru, da predpisanih letnih ciljev ne bodo izpolnjevali.