Epizodo lahko poslušate na Spotify-u in v aplikaciji Google Podcasts, gledate in poslušate na pa Eko krogovem kanalu na Youtubu. Naročite se na naše Okoljske zgodbe ter vsak mesec spoznajte nove obraze in glasove okoljskih nevladnih organizacij.
Konflikt med družbenim in potrošniškim pritiskom, da morajo biti izdelki, storitve in dejavnosti zelene, in kapitalistično logiko –kako z najmanj vložka zaslužiti največ, velikokrat vodi v t.i. greenwashing – zeleno zavajanje.
Cambridge Dictionary definira greenwashing oz. zeleno zavajanje kot delovanje, katerega cilj je ljudi prepričati, da organizacija varuje okolje bolj kot v resnici ga. Zeleno zavajanje pomeni preusmerjanje pozornosti, izpostavljanje enega okoljsko sprejemljivega vidika, da organizacija zakrije ostale vidike svojega delovanja, ki so okoljsko bistveno manj sprejemljivi, ali pa sploh niso. Večinoma pomeni tudi, da porabi precej več denarja za marketinške, PR akcije in strategije, kako prikazati, da je zelena, kot porabi denarja za izboljšanje svojih okoljskih praks.
V peti epizodi Okoljskih zgodb:
• o prikritih, sistemskih praksah zelenega zavajanja: vzorcih obnašanja velikih onesnaževalcev ob prihodu v lokalno skupnost, o sponzorstvih, donacijah, iniciativah in programih, ki so način odvračanja pozornosti od škodljivega delovanja
• o tem, ali so naši odločevalci in drugi, ki nas vodijo, to sploh sposobni zaznati – o odgovornosti, moči in nemoči politike
• o prelaganju odgovornosti na posameznika: ali res lahko posamezniki sami z majhnimi koraki »rešimo planet« ob tem, da globalno gospodarstvo še naprej deluje po principu »business as usual«,
• o resničnosti pogoste trditve, da imamo kot potrošniki moč, da s povpraševanjem po resnično zelenih izdelkih in zavračanju lažnih počasi spremenimo ponudbo trga
• in, končno, o tem, da bi moralo priti do sprememb v jedru, ne le na površini – kje prihaja do teh sprememb ali pa so res »vsi isti«?
Gostji tokratne epizode sta direktorica Umanotere Gaja Brecelj in Erika Oblak iz Eko kroga.