Poziv: Odločitev za kavcijski sistem ne bi smela biti težka

SPOROČILO ZA MEDIJE

Zagorje, Ljubljana, 27. januar 2022 – Eko krog skupaj z 27 podporniki kavcijskega sistema za embalažo pijač poziva poslance in poslanke Državnega zbora, naj čimprej omogočijo vzpostavitev tega sistema tudi pri nas. “Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo,” opozarja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak.

V Eko krogu smo pripravili podrobnejšo analizo prednosti in koristi kavcijskega sistema, ki smo jo danes posredovali odločevalcem. Povzetek Poziva politiki za manj onesnaženja s plastiko tukaj, celoten dokument pa tukaj.

V Sloveniji recikliramo zgolj 41 % plastenk. V petih od skupaj enajstih evropskih držav s kavcijskim sistemom reciklirajo več kot 80 % plastenk, v petih pa že več kot 90 %. S tem že presegajo cilje recikliranja, za katere smo se, da bi zmanjšali onesnaženje s plastiko, dogovorili na ravni EU. Do leta 2025 bo kavcijski sistem uporabljalo skupaj že 26 evropskih držav. Z novim letom so ga uvedli na Slovaškem, Latvija pa bo s kavcijskim sistemom štartala naslednji teden, prvega februarja.

Kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklo zbere do trikrat več dovolj čistih materialov za recikliranje v novo embalažo za pijače. Več zbiranja in recikliranja povzroči eksponentno naraščanje stopnje kroženja istega materiala znotraj snovnega procesa, saj podjetja iste materiale uporabijo znova in znova. Za novo embalažo je potrebnih vedno manj naravnih virov, gospodarstvo pa je manj odvisno od dolgih dobavnih verig, kar znižuje tveganje za oskrbo z vhodnimi materiali. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je strateška usmeritev Slovenije, zapisana v praktično vseh razvojnih dokumentih, naša podjetja pa pri tem še vedno zaostajajo za povprečjem EU. Kavcijski sistem za embalažo pijač pomeni prenos teh strategij v prakso.

Vse države članice v evropski proračun po novem plačujejo dajatev na nereciklirano plastično embalažo. Slovenija je lani plačala 10 milijonov evrov, letos bo ta znesek še za milijon višji. Več zbranih in recikliranih plastenk tako tudi znižuje stroške državnega proračuna. Za primerjavo: v treh letih bo Slovenija iz podnebnega sklada za začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod nizkoogljično krožno gospodarstvo, namenila nekaj več od 21 milijonov eur.

Z recikliranjem se prihranijo še energija in emisije toplogrednih plinov. Za recikliranje pločevinke je potrebno 95 % manj energije v primerjavi s pločevinko, narejeno iz primarne surovine.  Globalna proizvodnja in sežig plastike pa sta samo leta 2019 prispevala emisije toplogrednih plinov v obsegu 189 termoelektrarn na premog. Skoraj polovica teh emisij nastane v fazi pridobivanja iz naravnih virov (ekstrakcija), dodatnih 9 % pa prispeva sežig plastičnih odpadkov. Z recikliranjem se izognemo fazama ekstrakcije in sežiga plastike, zato se bistveno zniža njen ogljični odtis. Za razliko od večine drugih vrst plastike je PET plastenke za pijače preprosto reciklirati v nove plastenke. “Visok delež čistih, ločeno zbranih plastenk zagotavlja več materiala za recikliranje. Na trgu je več reciklirane plastike, kar omogoča uporabo višjega deleža v novih plastenkah. To pa vodi v drastično znižanje emisij toplogrednih plinov,” pojasnjuje Erika Oblak. Nova plastenka ima pri 80 % vsebnosti reciklirane plastike polovico nižji ogljični odtis od tiste, ki jo vsebuje zgolj 60 %. Nekatera podjetja plastenke že zdaj izdelujejo iz 100 % reciklirane plastike.

Kavcijski sistem je tudi edini način zmanjševanja smetenja, znižuje stroške občin za ravnanje z odpadki in odpira nova delovna mesta. Analize kažejo, da je v primerjavi z običajnim ločenim zbiranjem tudi cenejši za proizvajalce pijač. Odločitev poslancev in poslank za kavcijski sistem torej ne bi smela biti težka.

V Eko krogu smo pripravili podrobnejšo analizo prednosti in koristi kavcijskega sistema, ki smo jo danes posredovali odločevalcem. Povzetek Poziva politiki za manj onesnaženja s plastiko tukaj, celoten dokument pa tukaj.

Slika: Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo.

Za objavo grafičnih materialov pišite na [email protected]

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */