Z umikom 4. člena novele Zakona o vodah ni zmagala voda. Zmagala je naivna vera, da volkovi lahko čuvajo ovce.
To, da sta ministrstvi za okolje in za gospodarstvo želeli po skrajšanem postopku spremeniti Zakon o vodah vemo zato, ker so javnost na to opozorili stroka, nevladne organizacije in mediji. Novela zakona je bila v javni obravnavi 12 dni, kar je premalo celo za odziv strokovnjakov, ki predpise in prakso dobro poznajo. Šele po končani obravnavi je ministrstvo za gospodarstvo dodalo še dva sporna dodatka: 69. člen, ki bi dovoljeval gradnjo na vodovarstvenih območjih, torej neposredno nad viri pitne vode. Po predlaganem 37. členu pa bi bile dovoljene gradnje raznih objektov vse do obal rek in jezer – tudi takih, ki predstavljajo resno tveganje za onesnaženje. Oba ministra sta predlagala, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku, verjetno v upanju, da tega ne bo nihče opazil.
Če javnost hitro razume, da je nesprejemljivo dovoliti nevarne snovi nad vodonosniki pitne vode, pa je posledice novega 37. člena težje razumeti. Iz rek se namreč posredno napajajo podzemne vode, od koder večinoma priteče voda iz naših pip. Strokovnjaki navajajo primer vodonosnika Ljubljanskega polja, kjer je napajanje iz reke Save ključno za obnavljanje zalog in kakovosti podzemne vode. Zato je z varovanjem njenega obrežnega pasu in vodnega prostora potrebno varovati tudi celotno zaledje Save. Podobno velja tudi drugje, še zlasti pa v krasu, kjer reke v celoti ponikajo v vodonosnik in tečejo proti izvirom in zajetjem.
Po burnem odzivu javnosti in negativnim mnenjem stroke, sta se ministra za okolje in gospodarstvo odločila za zvito marketinško – politično potezo in umaknila spremembe 69. člena. Člena torej, ki bi dovolil gradnjo in uporabo nevarnih snovi nad podzemnimi vodami. Umik tega člena je seveda pameten. Ni pa dovolj. S tem so vodam dali zadihati samo s polovico pljuč. Tveganja za onesnaženje rek in jezer – s tem pa posredno istih podzemnih virov pitne vode – so ostala.
Medije in družabna omrežja so takoj napolnili naslovi o zmagi za pitno vodo. In tisti, ki so sporne člene predlagali ter jih želeli sprejeti potiho in čim hitreje, so se iz negativcev takoj prelevili v pozitivce. Ob enem pa dobili zmago na področju, ki so si ga pravzaprav že v začetku najbolj želeli: lahko bodo pozidali bregove rek, jezer, morja. Cene parcelam bodo tam šle v nebo. Nam pa bo zaprt prost dostop do voda. Tokrat tako ni zmagala voda. Zmagala je naivna vera, da volkovi lahko čuvajo ovce.
Kaj pa smo dobili mi in vi? Ko nam bo iz pip pritekla onesnažena voda, nam bo ostal samo še boj. Dolgoleten, vztrajen, mukotrpen in umazan. Tako kot v Anhovem, kjer že nekaj let pijejo sporno vodo, nazadnje celo onesnaženo z izjemno rakotvornim kromom šest. V takem boju vam ne bodo pomagale inšpekcije, saj niti ne vedo dobro, katera je pristojna za kaj. Pomagale vam ne bodo lokalne oblasti, ki bodo želele vse čimprej in potiho pomesti pod preprogo. Če vam bo celo uspelo ugotoviti, kateri onesnaževalec je za onesnaženje kriv, se boste soočili s tožbami ter izkrivljenimi interpretacijami podkupljene stroke in pravnikov. Pomagala ne bodo niti opozorila zdravnikov in toksikologov. Tako je v Anhovem in tako je bilo v Zasavju, na Vrhniki, v Moravčah in Novem mestu.
Naivna vera v volkove se pokaže tudi, ko se verjame zagotovilom ministra za okolje, da bo okrepil nadzor in da obstajajo varovalke, ki bodo preprečile potencialno onesnaženje. A v resnici potiho in brez pretirane pozornosti javnosti poteka razgradnja okoljske zakonodaje, iz katere minister te iste varovalke odstranjuje eno za drugo. Iz postopkov izdaje okoljskih soglasij bo izločil vse stranske udeležence. Prebivalce tako, da se vplivna območja določijo natanko na parcelne meje onesnaževalca. Nevladne organizacije pa bo izbrisal kar s spremembami Zakona o varstvu okolja. Po novem bo zapovedano, da pristojne državne institucije za posege v okolje preprosto ne morejo več izdati negativnega mnenja. Izvajalca presoj vplivov na okolje in obratovalnih monitoringov že zdaj naroči in plača kar onesnaževalec sam. Inšpektorat za okolje več let opozarja na kadrovsko podhranjenost in s tem kopičenje neobdelanih zadev. To ni fantazija, to se dogaja zdaj, ta trenutek in jutri se kaj lahko zgodi vam.
Stara slovenska ljudska modrost pravi, da je »bolje biti tam, kjer je dobra voda, kot tam, kjer je dober kruh«. Če bo Slovencem pošla modrost, nam bo žal kmalu pošla tudi dobra voda.
Aktivisti Eko kroga
Naslednji torek, 30 marca bodo poslanci Državnega zbora glasovali o spremembah Zakona o vodah. Podpiši peticijo in jih pozovi, naj svojo odločitev dobro premislijo: https://zapitnovodo.si/
naj se vse dobro zaključi tako kot je prav…