Devet nevladnih organizacij, gibanj in civilnih iniciativ, združenih v skupino Za Savo, je na današnji tiskovni konferenci predstavilo svoja stališča glede koncesijske pogodbe za gradnjo HE na srednji Savi. Menijo, da tisti, ki bodo s tem projektom zaslužili, investicijo seveda predstavljajo kot nujno in odlično. Naloga civilne družbe pa je, da vstopa v take postopke in si prizadeva reko ohraniti in zaščititi v korist narave in ljudi, še posebej ker gre za zadnji daljši ohranjen del Save. Za začetek so pod drobnogled vzeli koncesijsko pogodbo in sporazum, ki je bil s petimi občinami podpisan v začetku oktobra le nekaj dni zatem, ko je bila pogodba predstavljena na sejah Občinskih svetov.
Skupina Za Savo je prepričana, da Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Ministrstvo za okolje in prostor z nekaterimi določili pogodbe vnaprej ustvarjata pritisk na nepristransko presojo vpliva projekta na okolje. S pogodbo sta se namreč zavezala k hitremu izvajanju postopkov, vključno s Celovito presojo vplivov na okolje, za katero pogodba predvideva celo potencialno nezakonit postopek. Neobičajna je tudi praksa, da se koncesijska pogodba podpisuje še pred pravnomočno sprejetim Državnim prostorskim načrtom (DPN). To predstavlja tvegano gospodarjenje s proračunskimi sredstvi, saj bi koncesionar (HSE) lahko dobil stroške izdelave DPN povrnjene, če bi se izkazalo, da hidroelektrarne zaradi okoljevarstvene ali naravovarstvene zakonodaje ne bodo smele biti umeščene v prostor. Praktično neomejeno pa je tudi podaljševanje pogodbe v primeru, če se izkaže, da HE niso ekonomsko upravičene ali bi njihova gradnja trajala dlje od predvidenih rokov.
Civilna družba se ob tem sprašuje, ali je tovrstno razpolaganje z državnim premoženjem in pokrivanje rizikov ter izgub gospodarskega subjekta z javnimi sredstvi zakonito in v skladu z
načelom gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem? Poleg vprašljive zakonitosti nekaterih določb pogodbe, HSE ter Ministrstvo za okolje in prostor že v naprej ustvarjata ozračje, v katerem bi vsako zahtevo po večji transparentnosti, spoštovanju naravovarstvene ali okoljevarstvene zakonodaje ali strokovne argumente proti gradnji HE na srednji Savi, lahko označili kot zapravljanje denarja iz državnega proračuna.
Nenavadno je tudi, da koncesijska pogodba že v naslovu omenja nove HE od Ježice do Suhadola, podpisnice pogodbe pa so zgolj Zasavske občine in občina Laško. Vse dodatne lokacije hidroelektrarn med Litijo in Medvodami bi bile dodane samo s podpisom aneksov in tako sporazuma ne morejo več ogroziti. To zagotovo ni naključje. Če se v prvem koraku umestijo in zgradijo HE v Zasavju, bo to predstavljalo ogromen pritisk na izgradnjo ostalih HE kljub temu, da je del srednje Save med Kresnicami in Medvodami zaščiten kot območje Natura 2000.
Koncesijsko pogodbo spremlja še sporazum z občinami, ki vsebuje program izvedbe infrastrukturne ureditve v občinah so-podpisnicah. Skupina Za Savo meni, da je državno in lokalno infrastrukturo mogoče izboljšati tudi brez gradnje hidroelektrarn. Sprašujejo se, zakaj je v ozadju čutiti pomanjkanje politične volje, da bi se to izvedlo na tak način.
Na Ministrstvo za finance, Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije je skupina Za Savo glede koncesijske pogodbe naslovila vprašanja, odgovore še pričakuje. Zahtevajo namreč, da odločanje o porabi davkoplačevalskega denarja in posegih v skupno (državno) posest poteka transparentno in demokratično ter da se pri tem spoštuje dejstva in veljavno zakonodajo.
Več informacij: na spletni strani skupine Za Savo