Salonit Anhovo kakovost zraka v Kanalu ob Soči primerja z zrakom v Bovcu ali Bohinju. Pravi še, da so zakonsko predpisane mejne vrednosti za vse cementarne v EU enake. Da bi trditvi preverili, smo v Eko krogu pod drobnogled vzeli dvoje. Zanimale so nas emisije živega srebra iz podjetja in primerjali smo slovensko ter nemško zakonodajo glede emisij v zrak iz cementarn, ki sosežigajo odpadke.
Zakaj živo srebro? Na globalni ravni so cementarne odgovorne kar za 11 % emisij živega srebra iz antropogenih virov. Po podatkih ARSO za leto 2018, ga je Salonit v zrak izpustil 59,95 kg. Prvenstveni tarči živega srebra sta živčni sistem in ledvice. Predvsem otrokom se lahko obremenjenost z živim srebrom trajno odtisne, žal niti placenta pred živim srebrom ne more zavarovati plodu.
Ob primerjavi slovenske in nemške zakonodaje je opaziti precejšnjo kreativnost naših zakonodajalcev. Slovenske cementarne imajo pri živem srebru kar nekaj odpustkov. Tako jim ga ni treba meriti trajno, kot to napravam sicer predpisuje Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pač pa zadostujejo občasne meritve na primer dvakrat letno, 3-krat po 30 minut. Povprečna vrednost tako izvedenih meritev emisij živega srebra ne sme preseči 0,05 mg/m3. Dnevne ali letne povprečne mejne vrednosti emisij niso predpisane. Občasne meritve so vnaprej napovedane in podjetju dajejo dovolj časa, da se nanje pripravi z ustrezno mešanico surovin, goriva in volumskim pretokom dimnih plinov. Glede na podatke ARSO, poročane letne emisije živega srebra iz Salonita Anhovo od leta 2005 naraščajo. Večje emisije iz cementarne pomenijo tudi večje koncentracije živega srebra v okolici.
V Avstriji se emisije živega srebra iz cementarn s sosežigom merijo trajno. Nemška zakonodaja od cementarn, ki sosežigajo odpadke, trajni monitoring zahteva že od leta 2000. Polurna mejna vrednost je enaka kot v Sloveniji. Dodatno pa je postavljena dnevna mejna vrednost 0,03 mg/m3. Kadar v cementarni več kot 40 % toplotne moči nastane iz nevarnih odpadkov (ob upoštevanju določenih omejitev), je v Nemčiji predpisana še mejna letna vrednost 0,01 mg/m3.
V Sloveniji je bila ustanovljena posebna medresorska delovna skupina, ki bo ugotavljala, ali bi lahko izenačili mejne vrednosti emisij iz cementarn z emisijami za specializirane sežigalnice odpadkov. Primerjava predpisanih mejnih vrednosti cementarn v Sloveniji in Nemčiji za prah in dušikove okside kaže, da imajo v Nemčiji te koncentracije že zdaj postavljene na enakih mejnih vrednostih, kot pri nas veljajo za sežigalnice. Poleg tega imajo za prah predpisane tudi polurne mejne vrednosti in za emisije dušikovih oksidov omejeno še letno povprečje.
Povezava na analizo Eko kroga: Živo srebro v zraku