Eko krogu uspelo dobiti pomembno tožbo

Predstavljajte si naslednji scenarij.

Investitor se je odločil postaviti asfaltno bazo v poslovni coni krajevne skupnosti ene večjih slovenskih mestnih občin. V bližini živi več tisoč prebivalcev, v poslovnih objektih v neposredni bližini dela večje število ljudi, v zračni razdalji manj od kilometra se nahaja večje nakupovalno središče. V neposredni bližini obratuje največje skladišče utekočinjenega naftnega plina in polnilnica tehničnih plinov. V primeru puščanja plina bi postroj asfaltne baze lahko povzročili eksplozijo neslutenih razsežnosti. Baza bi ležala znotraj evakuacijskega pasu skladišča. Bila bi vir škodljivih emisij (fini delci, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi, formaldehid, benzen, heksan, fenoli, PAH, toluen, ogljikov monoksid). Med njimi gre izpostaviti izjemno škodljivo organsko spojino benzen, ki spada v III. skupino rakotvornih snovi. Nastajali bi nevarni odpadki, povečal bi se hrup, lokacija pa leži na poplavnem območju.

Kaj je predhodni postopek?

Za določene vrste posegov je postopek presoja vplivov na okolje (PVO) in pridobitev okoljevarstvenega soglasja obvezna. Za posege, kjer postopek PVO ni obvezen, se pa lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje, se v skladu z 51.a členom ZVO-1 izvede t.i. predhodni postopek. V tem (predhodnem) postopku ARSO presoja možnost vplivov posega na okolje in odloči ali je  sploh potrebno izvesti PVO ali ne. Investitorjem je večinoma seveda zelo všeč, če postopek PVO ni potreben, saj v tem postopku lahko sodelujejo tudi stranski udeleženci, denimo NVO-ji s statusom, ki bi lahko zahtevali dodatne ukrepe za večjo zaščito okolja in zdravja ljudi. Investitorji si v predhodnem postopku prizadevajo izkazati, da so vplivi na okolje in zdravje minimalni ali pa jih sploh ni. Tako PVO kot dodatni ukrepi namreč pomenijo večji finančni vložek. Lahko pa se zgodi tudi, da PVO pokaže, da določena investicija okoljsko ni sprejemljiva in ne bo dobila okoljevarstvenega soglasja. Zato svoj projekt že v začetku skušajo predstaviti tako, da vplivov na okolje in zdravje ni, ali pa so minimalni.

Kaj se je zdaj spremenilo?

ARSO je do sedaj zastopal stališče, da NVO v predhodnem postopku ne morejo sodelovati kot stranski udeleženec. Lahko pa se pritožijo na izdani sklep, pri čemer je potrebno poudariti, da vložena pritožba ne zadrži izvajanja sklepa. To pomeni, da lahko investitor nadaljuje s svojo investicijo, ne da bi bil primoran preveriti vplive na okolje. Če NVO s svojo pritožbo zoper sklep slučajno uspe, kar pa je malo verjetno, mora investitor sicer izvesti postopek PVO, vendar pogosto že potem, ko je investicija že dokončana. ARSO investitorju predpiše zgolj omejitvene ukrepe.  Če se v končni fazi izkaže, da projekt ni okoljsko sprejemljiv, investitor ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja, investicija pa se ustavi. Ali pa mora svojo investicijo ustrezno prilagoditi ter med obratovanjem zagotoviti, da emisije ne presegajo določenih mejnih vrednosti. Za investitorja prvo pomeni izgubo investicije ali v najboljšem primeru dodatne stroške.

Upravno sodišče RS je s sodbo odločilo, da imajo NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja, pravico kot stranski udeleženec sodelovati že v predhodnem postopku, če izkaže, da bi investicija lahko pomembno vplivala na okolje. Sodišče svojo odločitev utemeljuje z Aarhuško konvencijo, ki zagotavlja udeležbo javnosti pri odločanju o dejavnostih in sicer že na začetku odločanja, ko so še vse možnosti odprte in je sodelovanje zato učinkovito.

Pridobijo vsi.

Z vključevanjem javnosti (tudi okoljskih NVO) na začetku odločanja dobijo vsi. Investitor že zgodaj dobi informacijo o tem, ali je projekt sploh okoljsko sprejemljiv, in če, na kakšen način. S tem se izogne nasedli investiciji ali nepotrebnim dodatnim stroškom prilagajanja. Lokalni skupnosti so prihranjena dolgoletna dokazovanja prekomernih vplivov na njihovo okolje in zdravje ter jeza in stres. In ohranijo kakovostnejše in bolj zdravo bivalno okolje.

---

Eko krogu uspelo dobiti pomembno tožbo

Obveščamo Vas, da je EKO KROG, po pooblaščenem odvetniku Alešu Sevšku iz Celja, v upravnem sporu I U 1417/2019, zaradi presoje vplivov na okolje – statusa stranskega udeleženca, zoper Republiko Slovenijo (Ministrstvo za okolje in prostor), v celoti uspel v postopku. Upravno sodišče RS je našemu zahtevku v celoti ugodilo in zavrnilo razloge izpodbijanega sklepa Agencije RS za okolje in prostor (ARSO). ARSO je z izpodbijanim sklepom sledil svoji dosedanji ustaljeni praksi, po kateri je nevladnim organizacijam na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu (NVO-ji s statusom), zavračal pravico do sodelovanja v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje po 51.a členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). V predhodnem postopku ARSO sicer odloča o tem ali nameravani poseg lahko pomembno vpliva na okolje in je zato potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

V navedenem primeru gre za precedenčni primer, s katerim smo uspeli izkazati, da je za vprašanje udeležbe NVO-jev v predhodnem postopku, potrebno neposredno uporabiti določila Aarhuške konvencije[1] in Direktive 2011/92/EU. Sodišče je presodilo, da imajo NVO-ji, v skladu z Aarhuško konvencijo in citirano direktivno, pravni (javni) interes za udeležbo (že) v predhodnem postopku in jim ni potrebno izkazovati osebne pravne koristi, če izkažejo, da bi poseg lahko pomembno vplival na okolje.

S tem:

• se prihranijo stroški investitorja za nadaljnje postopke in izvedbo projekta, v primeru, da investicija ne bi dobila dovoljenja,
• se prihranijo stroški davkoplačevalskega denarja v nadaljnjih postopkih presoje in izvedbe investicije,
• se prihrani delo NVO-jev in ostalih stranskih udeležencev.

Zgoraj je predstavljen konkreten primer umestitve asfaltne baze, kjer nas je uspešno zastopal odvetnik Aleš Sevšek.

Dodatne informacije:

• EKO KROG: Uroš Macerl, 041 413 855
• Pravna razlaga: odvetnik Aleš Sevšek, 041 352 899

[1] Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.