Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) se je odzvalna očitke nevladnih organizacij o nezakonitem izdajanju Slovenskih tehničnih soglasij (STS). V zavodu so očitke označili za “lažne in zavajajoče” in zatrdili, da se STS izdajajo v skladu z zakonodajo ter poudarili, da je eden osnovnih ciljev krožnega gospodarstva predelava odpadkov v nove materiale, ki jih lahko ponovno uporabimo, predvsem v gradbeništvu.
Bistvo krožnega gospodarstva je zagotavljanje kroženja snovi znotraj tehnoloških in naravnih krogov. Da bi bilo to mogoče, se fokusira na odpadkom predhodne korake, predvsem preprečevanje in ponovno uporabo, da se snovi čim dalj ohranjajo v uporabi in v kroženje vrnejo še preden postanejo odpadek. V Sloveniji se o krožnem gospodarstvu pogovarjamo večinoma kot o recikliranju, torej o uporabi materialov v odpadkih. Ministrstvo za okolje in prostor s konkretnimi ukrepi še ni podprlo preprečevanja in ponovne uporabe, ki bi dodatno podprli prehod v krožno gospodarstvo, za kar je v gradbeništvu še obilo neizkoriščenih priložnosti. Stavbe so prave banke materialov, ki jih je pri obnovah mogoče ponovno uporabiti. Zavod za gradbeništvo izvaja tudi tovrstne projekte, vendar pa je v primeru gradbenih agregatov iz nekaterih odpadkov (odpadni pepeli, odpadki čiščenja cest, redčenje nevarnih odpadkov, ipd.) takšen način ne le nezakonit, pač pa tudi problematičen z zornega kota varstva okolja in zdravja ljudi. Ali povedano drugače: ponovna uporaba opeke je seveda dobra rešitev, nekaj drugega pa je zgolj premešati dve vrsti odpadnega pepela in ju na papirju preimenovati v gradbeni proizvod. Tak »gradbeni proizvod« se ne uporablja za gradnjo, pač pa za zapolnjevanje gradbenih jam, peskokopov, rudniških površin, celo kraških jam.
Na lokacijah v Moravčah in Trbovljah so analize pokazale, da so »vgrajeni« gradbeni materiali, za katere je ZAG izdal STS, prekomerno onesnaževali tla in vode. Iz vzetih vzorcev je bilo ugotovljeno, da so različno sipki, različno vlažni, različno prepuščajo vodo in niso ustrezno »stabilizirani«. Najbolj zaskrbljujoče je, da so prekoračeni mejni in kritični parametri mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal po različnih predpisih. V Moravčah nekatere vrednosti celo za več desetkrat. Ob tem opozarjamo še na konflikt interesov, saj predelovalci odpadkov plačujejo ZAG, da jim pripravi tudi potrebno dokumentacijo (pogoje, nadzor, ipd.) za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
ZAG trdi, da se STS izdajajo v skladu s slovensko zakonodajo, konkretneje na podlagi 9. člena zakona o gradbenih proizvodih in pooblastila ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Da temu ni tako, ugotavlja Državno odvetništvo, ki v dokumentu št. M3-A21-149/2019-8, 15. 1. 2020 na strani 12 zapiše: »V skladu z navedenim zaključujemo, da ni nezakonita le opisna praksa izdajanja STS za »gradbene proizvode«, ki naj bi nastali s predelavo odpadkov, pač pa je – v vseh takšnih primerih – nezakonito tudi izdajanje OVD za proizvodnjo tovrstnih »gradbenih odpadkov. S takšno prakso ARSO dovoljuje uporabo odpadkov v nasprotju s predpisi o odpadkih, s čimer se ogrožata človekovo zdravje in okolje, katerih varstvo je primarni cilj prava o odpadkih«.
V drugih državah EU se kot podlaga za uporabo agregatov (gradbenih produktov) iz odpadkov uporabljajo izključno harmonizirane tehnične specifikacije, kar pa seveda pomeni zelo ozek nabor vhodnih odpadkov, ki so primerni za takšno predelavo. Zato obstaja upravičen sum, da se v iskanju alternative dražjemu odlaganju odpadkov na odlagališčih ali odstranjevanju v tujini, iščejo »rešitve« v podeljevanju STS ter navidezni predelavi, ki se propagira kot krožno gospodarstvo, v resnici pa gre za legalizacijo (po obstoječih nacionalnih in EU predpisih) nelegalnega odlaganja odpadkov. Ponovno poudarjamo, da bi se s tem znižali stroški za podjetja tako, da se jih deloma eksternalizira ali po domače: prenese na družbo v obliki degradacije okolja in zdravja ljudi.
—
EKO KROG, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Šaleško EKO gibanje
Društvo Ljudska iniciativa Moravče