Eko krog je na Vlado RS ter Ministrstvo za okolje in prostor naslovil pobudo za čimprejšnjo pripravo konkretnih ukrepov preprečevanja odpadkov in zapiranja naravnih ter tehnoloških snovnih krogov.
Celotno besedilo: Zdravo gospodarstvo potrebuje zdravo okolje in zdrave ljudi.
Izjava za medije je dostopna tukaj.
V času epidemije korona virusa je postalo jasno, da sta predpogoja zdravega gospodarstva zdravo okolje in zdravi ljudje. Pri COVID-19 verjetno gre za prenos virusa z živali na človeka. Tveganje za takšne prenose povečuje degradacija habitatov, na neugoden izid bolezni pa vplivajo težave z dihali, ki so v veliki meri posledica onesnaženega zraka. COVID-19 je zaustavil svet, kakšne bodo ekonomske in družbene posledice, bomo izvedeli šele v naslednjih letih. Smo se pa v tej krizi naučili, da lahko svoje navade tudi hitro spremenimo.
Da bi v prihodnje zmanjšali tveganje gospodarskih kriz zaradi epidemij, je pomembno, da se zelene politike čimprej prenese v zelene prakse. Namen tega dokumenta je opozoriti na nujnost prehoda v gospodarstvo, kjer snovi krožijo in jih ne uničujemo s sežiganjem ali odlaganjem. Pomemben del krožnega gospodarstva je spremenjen način ravnanja z odpadki, kot to predvideva evropska zakonodaja. Slovenija jo mora v kratkem prenesti v svoj pravni red in v naslednjih nekaj letih še v prakso.
Evropa je največji neto uvoznik naravnih virov. Med epidemijo COVID-19 so se kot velik dejavnik tveganja izkazale dolge dobavne verige, še posebej v primerih malega števila večjih globalnih dobaviteljev. Lokalizacija oskrbe je ključna za zniževanje tovrstnih tveganj, k čemur lahko v veliki meri prispevata ponovna uporaba in recikliranje materialov, ki so danes že vgrajeni v izdelke in embalažo. S tem pa lokalno ustvarjamo nove poslovne priložnosti, ki so prijaznejše do ljudi in okolja.
V zadnjih letih količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča. Vsak od nas jih letno ustvari skoraj pol tone. Četrtina teh je bio odpadkov (hrana in vrtni odrez), skoraj tretjino pa predstavlja odpadna embalaža. Težave z odpadno embalažo trajajo že vrsto let, nabira se v začasnih skladiščih, kjer se že tretje leto vrstijo požari. Vlada in ministrstvo od leta 2018 rešitev iščeta predvsem z dodatnimi kapacitetami za sežig. Brez preprečevanja bomo ob naraščanju količin nastalih odpadkov vedno znova prisiljeni iskati dodatne kapacitete za sežig, saj bodo naraščale tudi količine odpadkov, ki jih ne znamo ali ne zmoremo reciklirati. Ukrepe preprečevanja lahko uvedemo hitreje od gradnje sežigalnic, obenem pa gremo po trajnostni poti, znižujemo tveganja glede dobave materialov in ohranjamo naravne vire za prihodne generacije. Sežig pomeni vztrajanje na napačni poti, kjer vire uničujemo, prispevamo k emisijam toplogrednih plinov in onesnaževanju ozračja, s tem pa na degradacijo okolja ter zdravja ljudi.
Evropska unija se premika v smeri krožnega gospodarstva, ki se izogiba odlaganju in sežiganju. Zato predlagamo, da Ministrstvo za okolje in prostor nemudoma pripravi časovnico in v sodelovanju z različnimi deležniki pripravi osnutke za prenos v nacionalni pravni red ter ukrepe in odgovornosti za doseganje predpisanih ciljev.
Vlada in MOP nas prepričujeta, da moramo postati samooskrbni s sežiganjem odpadkov. V resnici pa je čas, da postanemo bolj samooskrbni s hrano in snovmi, ki jih potrebuje gospodarstvo. »Posla kot običajno« si preprosto ne moremo več privoščiti.