Biomonitoring kovin pri otrocih, ki živijo v urbanem območju in blizu sežigalnic odpadkov
Vpliv sežigalnic odpadkov se običajno preverja z merjenjem snovi, ki onesnažujejo okolje (onesnaževalci okolja). Biomonitoring je bil do zdaj omejen na nekaj kovin, študije pa so zajemale odraslo populacijo. Raziskava, ki ko lahko v celoti preberete na spodnjih povezavah, pa je raziskala kopičenje kovin v skupini otrok, ki se prosto gibajo in živijo v urbanem območju, v katerem delujeta dve sežigalnici odpadkov. Otroci so bili razdeljeni v georeferenčne kontrolne skupine, nato pa so bile ocenjene koncentracije 23 različnih kovin v nohtih na nogah. Odstotek otrok, pri katerih so bile koncentracije kovin v nohtih nad mejo zaznavnosti (LOD) je bil večji pri izpostavljenih otrocih, kot pri otrocih v kontrolni skupini, kar velja za Al (aluminij), Ba (barij), Mn (mangan), Cu (baker) in V (vanadij). Izpostavljeni otroci so imeli višje absolutne koncentracije Ba, Mn, Cu in V, v primerjavi s tistimi otroci, ki živijo na referenčnem območju. S Tobitovim modelom regresije je bilo po prilagoditvi kovariant (naključno povezane spremenljivke) potrjeno, da je življenje v izpostavljenem območju statistično značilno pomemben dejavnik, ki vpliva na koncentracije Ba, Ni (nikelj), Cu, Mn in V. Med koncentracijami Ba, Mn, Ni in Cu obstaja korelacija, kar kaže na možen skupni vir emisij. Izpostavljenost otrok emisijam iz sežigalnic odpadkov v mestnem okolju lahko privede do kopičenja določenih kovin v njihovem organizmu. Vsebnost kovin v nohtih bi morali smatrati kot neinvazivno in primerno biomonitoring orodje, ter kot indikator zgodnjega opozarjanja, ki bi moral biti vključen v okoljski monitoring onesnažil.
Celoten članek v slovenščini je tukaj. Hvala Šaleškemu eko gibanju za prevod!
Članek v angleščini je tukaj.