Zakaj v Eko krogu nasprotujemo sežiganju odpadkov?

V Sloveniji se je začela razprava o spremembah zakonodaje na področju ravnanja z odpadki, ki jo spremlja iskanje rešitev s sežigom. Februarja sta o tej temi potekala dva posveta, ki se jih je udeležil tudi EKO KROG.

Na posvetih se kot dobra praksa predstavlja sežigalnica odpadkov na Dunaju, čeprav je jasno, da je takšna naprava, namenjena izključno sežiganju odpadkov, za Slovenijo predraga in je pri nas nikoli ne bo. Draga je zato, ker z dobrimi napravami za preprečevanje onesnaževanja ter s skrbnim nadzorom, vzdrževanjem in obratovanjem vplive na okolje in zdravje ljudi znižuje pod predpisane ravni. Za sežigalnice odpadkov velja tudi drugačna zakonodaja glede izpustov nevarnih snovi, kot veljajo za sosežig v cementnih ali drugih industrijskih pečeh. O tem več v nadaljevanju.

V Zasavju smo leta živeli s sosežiganjem odpadkov v cementarni in vemo, da dobrih praks skrbenga nadzora nad delovanjem in omejevanja vplivov teh naprav na okolje pri nas ni.

V razpravi se uporablja terminologija, ki širši javnosti prikriva to, za kar v resnici gre: za sežig odpadkov. Resda nekatere naprave ob tem pridobivajo energijo (toplotno ali električno) in tako govorijo o termični obdelavi ali energetski predelavi. A pridobljene energije v sežigalnicah je bistveno manj, kot bi jo lahko prihranili s preprečevanjem, ponovno uporabo in recikliranjem. Namesto odpadkov zdaj uporabljajo izraze kot so alternativna goriva, RDF, 3D ali 4D (gre za gibanje odpadkov v času?!) – samo da se sliši lepše, a v bistvu gre še vedno za odpadke.

Naše izkušnje so bogate tudi s tem, kako upravljavci takšnih naprav razumejo demokratičen dialog. Ko so nam v cementarni Lafarge Trbovlje še zagotavljali, da bodo za dovoljenje za sosežig odpadkov zaprosili šele po dogovoru z lokalnimi skupnostmi, so pri pristojnih institucijah že  pričeli vse postopke za pridobitev takšnega dovoljenja. O tem, kakšen demokratičen dialog poznamo, pa so zgovorni še drugi domači primeri: TEŠ6, Magna, Zakon o spodbujanju investicij, Uredba o hrupu, itd.

V cementarni so nam zagotavljali, da uporabljajo najsodobnejšo BAT tehnologijo in da se na visokih temperaturah vse organske snovi uničijo (pretvorijo v CO2 in H2O), istočasno pa zaprosili za 25-kratno povišanje mejne vrednosti za emisije organskih strupov (TOC) v primerjavi z namenskimi sežigalnicami. Država jim je dovolila 20-kratno zvišane mejne vrednosti. Očitno tako Lafarge kot pristojne institucije ocenjujejo, da Zasavci prenesemo več!

Takšno višanje mejnih vrednosti ima za onesnaževalce še eno veliko prednost: če se jim dovoli vse in se zakonodajo prilagaja njihovim izpustom (in ne obratno), potem zakonov nikoli ne kršijo. Ob tem pa naj poudarimo še, da mejne vrednosti ne pomenijo, da so izpusti pod tako mejo zdravi. Mejne vrednosti so politična odločitev, na katero ima ponavadi kapital velik vpliv.

Za primer lahko vzamemo benzen, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (IARC-WHO) uvršča med rakotvorne spojine I. nevarnostne skupine z dovoljeno mejno vrednostjo 0,05 mg/ m3. V Sloveniji je po Uredbi o emisiji snovi v zrak uvrščen v III. nevarnostno skupino z namenom zviševati dovoljene mejne vrednosti za najbolj kancerogene spojine (1 mg/m3). Po cementni uredbi ga je cementarnam pri nas dovoljeno v zrak izpustiti 5 mg/m3. Pretoki dimnih plinov v cementarnah so veliki (tudi več kot 300000 m3/h!). Na letnem nivoju (ob upoštevanju na primer 7000 obratovalnih ur s teoretično emisijo 5 mg/m3 in pretokom plinov 260000 m3/h) je slika strahotna:  zaradi posebnih določb specialne uredbe za proizvodnjo cementa, lahko cementarne v zrak emitirajo kar  9100 kg benzena/leto

Kot že rečeno pri nas pošteno šepa tudi nadzor. V našem primeru je inšpektorica šele po petih letih ugotovila, da je cementarna izvajala meritve z nekalibrirano opremo. Ko smo v Eko krogu ugotovili, da so junija 2007 rezultati meritev pokazali katastrofalne rezultate, so v cementarni oktobra naredili nove, stare preprosto vrgli v koš in tako dobili ustrezna letna poročila. Kar je pri tem najbolj zaskrbljujoče pa je, da na koncu za to nihče ne odgovarja.

Če torej vozimo odpadke na sežig v tujino, to ne pomeni, da smo ‘zeleni’, smo pa zagotovo ‘zeleni’ manj, če v takšnih pogojih, kot smo jih doživeli mi, sežigamo doma.

Kadar ima človek preveč kilogramov, ga to lahko naredi tudi invalidnega. Na izbiro ima dvoje: ali se potrudi, spremeni način življenja in shujša, ali pa si kupi invalidski voziček. Dejstvo je, da odpadki so problem. Če imamo preveliko količino odpadkov, potem to našo družbo dela invalidno. Pred nami je torej odločitev. Lahko spremenimo odnos do odpadkov in zmanjšamo njihove količine. Lahko pa si za nekaj sto miljonov kupimo invalidski voziček – sežigalnico ter tako ‘rešimo’ problem. S tem pa nikoli ne bomo stopili na pot učinkovitega zmanjšanja.

Če ponazorimo še z enim primerom. Ko stopimo v kopalnico in vidimo, da nam voda teče preko bane in je v kopalnici poplava, kaj storimo najprej? Začnemo brisati po tleh, ali zapremo pipo? Logično je, da najprej zapremo pipo. In enako logično je, da moramo v Sloveniji najprej zmanjšati količino odpadkov. Zato rotimo slovenske medije in javnost in vse, ki bodo o tem kakorkoli odločali, naj več kot 100 miljonov, ki bi jih energetski in drugi lobiji radi videli kot investicijo v sežigalnico, raje vložimo v preprečevanje odpadkov. Sežigalnica ni rešitev trenutnih problemov z veliko količino odpadkov. Preden se bomo v Sloveniji odločili kje bo stala, speljali vse postopke in jo zgradili, bo (glede na to, kako gadimo drugi tir, avtocesto na Koroško, predor pod Kravankami, itd.) preteklo 5 – 10 let. Torej sežig še leta ne bo prinesel rešitve. Če pa jutri začnemo delati na zmanjševanju količine odpadkov, bomo že v prvem letu dosegli prve rezultate, v 5 – 10 letih pa s pravilnim pristopom in delom sežigalnica v Sloveniji ne bo več potrebna.

Aktivisti EKO KROGa

Povezave na posnetka nastopa EKO KROGa na posvetih o ravnanju z odpadki februarja 2019:

Posvet o ravnanju z odpadki, Državni svet RS, Ljubljana, 13.2.2019:

Posvet Termična obdelava odpadkov, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 14.2.2019

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */