Vlada sprejela sporno uredbo o hrupu

,
0
Vlada je na seji 14.6.2018 pod pretvezo tekočih poslov sprejela sporno uredbo o hrupu čeprav:
  • po mnenju Službe Republike Slovenije za zakonodajo ne gre za tekoče posle, zato ga Vlada v odstopu ne bi smela sprejeti, skladno s 115. členom Ustave,
  • KPK je za to Uredbo izdalo izrazito negativno mnenje, obremenjeno z visoko stopnjo korupcijskega tveganja, v zaključku mnenje tudi navede, da postopek nadaljujejo proti konkretnim osebam,
  • VČP prav tako izda mnenje v katerem navede, da je priprava te Uredbe o hrupu neprimerna, vsebina neprimerna in neusklajena z javnostjo. Javnost tudi ni bila vključena v zgodnjih fazah priprave,
  • na osnovi pridobljenih informacij javnega značaja je dokumentirano razviden izredno močan interes gospodarstva, infrastrukturnega lobija za sprostitev omejitev pri hrupnem obremenjevanju okolice ter razbremenitev odgovornosti upravljavcev hrupnih virov hrupa,
  • odgovorna oseba za pripravo Uredbe je vsem željam upravljavcem hrupa ugodil, željam javnosti ni ugodil niti v eni zahtevi.
Ustava pravi, da z odstopom vlade preneha mandat tudi ministrom, ki v takem primeru vodijo le tekoče posle. Vlada sicer pravi, da sprejem uredbe določa zakon, a to ne drži, saj je uredba že sprejeta, gre samo za spremembe že obstoječega predpisa in torej NE za tekoči posel. Skupina ljudi, ki imajo neposreden pravni interes in Eko krog bodo vložili zahtevo za pobudo ustavne presoje.

Sprememba zakonodaje na področju hrupa v Sloveniji gre v smeri, da se marsikateremu obstoječemu viru preprosto ukinja aktivni status vira hrupa. Na primer, ceste z letnim pretokom vozil manj kot 3 milijone vozil letno po novem ne bodo viri hrupa. Na tak način bo od državnih cest ostalo zgolj 11 % takšnih cest, za katere bo država dolžna zagotavljati protihrupne ukrepe. Podobno je z železniškimi progami. Viri hrupa naj bi bile po novem samo proge z več kot 30.000 vlaki letno, kar predstavlja 24 % državnega železniškega omrežja, torej država za 76 % železniških prog ne bo dolžna izvajati protihrupnih ukrepov, ker po novi zakonodaji to sploh ne bodo viri hrupa.

V Sloveniji se poleg tega otežuje sodelovanje javnosti na vseh področjih. Konkretno na področju hrupa:

  • direktiva 2002/49/EC omenja, da bi morala javnost aktivno sodelovati pri pripravi operativnih programov varstva pred hrupom (akcijski plani) od samega začetka in na vseh stopnjah. V Sloveniji se dogaja, da je javnost izključena, dokumenti v povezavi z operativnimi programi varstva pred hrupom (akcijski plani) so težko ali pa sploh ne dostopni, kar je tudi v nasprotju z Aarhuško konvencijo.
  • predlog nove zakonodaje je sicer bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor s pozivom k oddaji pripomb. Teh je prišlo veliko, tako od posameznikov, nevladnih organizacij za varstvo okolja in strokovne javnosti. Ministrstvo za okolje in prostor se do njih ni opredelilo, ampak v sodelovanju z glavnimi hrupnimi povzročitelji nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje. Ministrstvo pa je denimo sprejelo pripombo Ministrstva za infrastrukturo, da je potrebno odpraviti zakonsko podlago po kateri bi ljudje, ki živijo v prekomernem hrupu bili upravičeni do protihrupnih ukrepov ali do odškodnin.

Povzetek spreminjanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju:

Datum Uradni list Mejne vrednosti Skrajni datum za prilagoditev
23.11.2005 105/2005 Ldan = 58 dB(A),

Lvečer = 53 dB(A),

Lnoč = 48 dB(A),

Ldvn = 58 dB(A).

 31.10.2007
7.4.2008 34/2008 Ldan = 58 dB(A),

Lvečer = 53 dB(A),

Lnoč = 48 dB(A),

Ldvn = 58 dB(A).

 31.12.2009
28.12.2009 109/2009 Ldan = 58 dB(A),

Lvečer = 53 dB(A),

Lnoč = 48 dB(A),

Ldvn = 58 dB(A).

 31.12.2011
30.7.2010 62/2010 Ldan = 58 dB(A),

Lvečer = 53 dB(A),

Lnoč = 48 dB(A),

Ldvn = 58 dB(A).

 31.12.2020
14.6.2018 Sprejem na Vladi v odstopu pod pretvezo tekočih poslov Ldan = 73 dB(A),

Lvečer = 68 dB(A),

Lnoč = 63 dB(A),

Ldvn = 73 dB(A).

 /

 

 

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */