Društvo Eko krog nasprotuje Predlogu zakona o spodbujanju investicij, ki ga bo Odbor za gospodarstvo obravnaval v torek, 30. januarja.
V obrazložitvi predloga zakona (DOCX, 129 KB) vlada pravi, da so razlogi za sprejem zakona »spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost v Sloveniji, ohraniti Slovenijo konkurenčno v primerjavi z drugimi državami, ustvariti pregleden, preprost, predvidljiv in investitorju prijazen sistem dodeljevanja spodbud«. Logično bi torej bilo, da bi se zakon omejil na področje spodbud, a temu ni tako. Predlog zakona vsebuje tudi možnost razlastitve na podlagi ugotovljene »javne koristi« zaradi »pospeševanja gospodarske rasti, zaposlovanja ter skladnega regionalnega razvoja«.
Ker imamo v Sloveniji že vzpostavljenih več mehanizmov za spodbujanje investicij, tako tujih (Zakon o spodbujanju tujih investicij in internacionalizacije podjetij) kot domačih (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči, spodbude na področju turizma, podjetništva) se ravno urejanje razlastitve kaže kot glavni namen zakona.
Ob tem ne moremo preko dejstva, da se s predlogom zakona predlagani nov razlastitveni namen (»javna korist pospeševanja gospodarske rasti, zaposlovanja in skladnega regionalnega razvoja«) bistveno razlikuje od uveljavljenih. Razlastitveni nameni, ki so urejeni z Zakonom o urejanju prostora se namreč nanašajo na javne investicije, kjer je javna korist dokaj očitna. Pričujoči predlog zakona pa poskuša kot javno koristne prikazati učinke zasebnih investicij. Brez razglabljanja o tem, ali je gospodarska rast nujna za našo blaginjo ali pa razlog za nevzdržno stanje, ki se kaže v okoljskih problemih in neenakosti, lahko trdimo, da so javno koristni učinki zasebnih investicij vsaj nezanesljivi – ali bodo res nastali, bo možno potrditi šele v prihodnosti. Takšna, zgolj potencialna (javna) korist, pa ne bi smela biti razlog za poseganje v lastninsko pravico.
Predlog zakona sicer navaja, da se lahko nepremičnine razlastijo v skladu z zakonom o urejanju prostora, vendar predlog vsebuje tudi ureditev ugotavljanja javne koristi (merila iz 5. člena), ki vzbuja sum, da ima vlada drugačen namen. Ker zakon ne navaja izrecno, da se lahko spodbude dodeljujejo investicijam, ki bodo umeščene na lokacije, ki so za takšne namene že določene v občinskih prostorskih načrtih, se bodo lahko dopuščali primeri, kot je bila Magna. Povedano drugače, izsiljevalo se bo umeščanje na lokacije, ki niso ustrezno prostorsko načrtovane, usklajene z vidika varstva okolja, niti družbeno potrjene.
V kolikor se poslanci vseeno odločijo sprejeti ta zakona, predlagamo spremembo imena zakona: iz Zakona o spodbujanju investicij, v npr. zakon o razlastitvi za privatne žepe, ne pa javni koristi, saj je to očitno glavni namen tega predloga zakona. Zakon o spodbujanju tujih naložb namreč že imamo, za slovenska podjetja pa je vsaj 5 mehanizmov, kot ugotavlja tudi pravna služba v svojem mnenju. Pripravljavce tega zakona in vlado razlastitve očitno »dosti bolj zanimajo« kot spodbujanje investicij. To lahko sklepamo iz tega, da so pri navajanju primerov ureditve v zadnjih treh državah (Nemčija, Italija, Francija), napisali celoten tekst zgolj o ureditvi in primerih razlastitve. Zanimivo, da niti besede niso zapisali o tem, kako v teh treh državah spodbujajo investicije.
Zaradi navedenega menimo, da urejanje novega razlastitvenega namena in razlastitve v tem zakonu ni primerno. Poslance pozivamo, da člene, ki se nanašajo na te vsebine, izbrišejo iz zakona.