Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je novembra po nekajletni zamudi objavilo delovni osnutek Poročila o okolju 2016 (št. zadeve: 354-151/2016 z dne 25. 11. 2016). Na poziv javnosti, da posreduje pripombe in predloge se je v predpisanem roku z dopisom D-14/16 (PDF, 315 KB) odzval tudi Eko krog.
V razdelku »5.2.6 Ocenjevanje kakovosti zraka« je na 59. strani v preglednici 5.1 napačno navedeno, da so zasavske občine Hrastnik, Trbolje in Zagorje ob Savi mestne občine. Te občine nimajo statusa mestnih občin in so v primerjavi s slovenskimi mestnimi občinami zato deprivilegirane pri črpanju državnega in evropskega denarja za kritje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti in koriščenja obnovljivih virov.
V poglavju »7.2.2 Stanje tal« je na slikah 7.5, 7.6, 7.7 in 7.8 na 123. in 124. strani kot območje vzorčenja onesnažil v zasavski regiji uporabljena samo lokacija Dol pri Hrastniku. Ne glede na to, da je bila ta lokacija verjetno izbrana z neko referenčno metodologijo (kot del ekvidistančne mreže?), pa za specifično geomorfologijo terena v Zasavju in posledičnimi meteorološkimi razmerami z jezeri mirujočega hladnega zraka, nikakor ni primerna kot reprezentativna lokacija za ostalo območje Zasavja kot močno onesnažene regije zaradi zapuščine težke industrije.
Vztrajanje pri točki vzorčenja, kjer stopnja onesnaženja ni dovolj korelirana s stopnjo onesnaženja v bližini obstoječih ali trenutno neobratujočih industrijskih obratov, je zavajujoče in posledično škodljivo. Nekritično in nestrokovno povzemanje izsledkov vzorčenja bi prav lahko vodilo do tega, da bi ugotovili, da v Zasavju ni starih problemov, torej je prostor za nove – to pomeni odpiranje novih ali še ne zaceljenih ran na okolju in prebivalstvu z umeščanjem umazane industrije v obremenjeno okolje, pri čemer ta obremenitev po uporabljeni metodi (ROTS) sploh ni bila zaznana.
Naslovnemu organu je dobro znano dejstvo, da je bilo na območju Zasavja izvedenih več študij kakovosti tal in zraka, v okviru njih pa tudi več meritev. Predlagamo uporabo vseh meritev in študij, ki so na voljo, kot npr. študijo ZZV Ljubljana »Izpostavljenost prebivalcev občine Zagorje ob Savi okoljskim onesnažilom – težkim kovinam v tleh in živilih rastlinskega izvora, junij 2013« (COBISS), z vidika javnega zdravja pa tudi uporabo rezultatov projekta »Zdravje za Zasavje« (COBISS).
Na 156. strani je preglednica »8.21 Hierarhija ravnanja z odpadki (vir: MOP)«. Eko krog nasprotuje hierarhiji, ki vključuje t.i. »energetsko predelavo odpadkov« in se zavzema za koncept »zero-waste«.
Ministrstvo znova opozarjamo na pripombe Eko kroga D-8/16 (PDF, 224 KB) na osnutek Uredbe o stanju tal (št. zadeve MOP 007-144/2015, datum objave 3. 6. 2016), ki smo ga MOP posredovali dne 16. 8. 2016.
Nadalje v poročilu pogrešamo vrednotenje zunanjih stroškov onesnaženja. Agencija RS za okolje je npr. za pridobivanje električne energije izračunavala kazalnik »[EN23] Zunanji stroški proizvodnje električne energije«, vendar so zadnji izračuni iz leta 2009 narejeni na podatkih iz leta 2007. Z internalizacijo teh eksternih stroškov še na drugih področjih in aktivnostih (zrak, voda, tla) bi lahko podali monetarne argumente za pripravo politik, ki bi dejansko izboljšale stanje okolje s pravičnejšim obdavčevanjem in subvencioniranjem. Takšne politike bi morale nujno opustiti merili BDP in gospodarske rasti kot edinih kazalnikov uspešnosti družbe. Potreben je prehod globalne družbe v smeri dematerializacije, nižanja rabe energije ter lokalne in planetarne vzdržnosti.