Čistilne akcije po vsem svetu ugotavljajo, da plastenke predstavljajo druge najštevilčnejše smeti – takoj za cigaretnimi filtri, v primerjavi z njimi pa imajo precej večji volumen. Stroški čiščenja smetenja v Evropi so ocenjeni do 31 milijard evrov.
Plastenke in pločevinke se uporablja dnevno in pogosto samo odvrže. Kljub desetletjem čistilnih akcij in kampanjam osveščanja, še vedno onesnažujejo naravo, prispevajo k globalni plastični krizi in nepotrebnim stroškom občin.
Mednarodna mreža Reloop je objavila poročilo o vplivu kavcijskega sistema na smetenje, v analizirali so podatke 20 primerov iz Evrope, severne Amerike in Avstralije. Namen poročila je na osnovi konkretnih podatkov odgovoriti na vprašanje: kako učinkoviti so kavcijski sistemi pri zmanjševanju smetenja z embalažo pijač?
Zbrali so analize smetenja pred in po uvedbi kavcijskih sistemov ter primerjave med državami z in brez kavcijskega sistema. Oba pristopa pripovedujeta enako zgodbo. Kjer so uvedli kavcijski sistem, se je smetenje občutno zmanjšalo, v povprečju za 50 %, posamezne analize pa kažejo na 40 – 70 % manj smetenja z embalažo pijač, v nekaterih primerih celo več. Na Slovaškem so po uvedbi kavcijskega sistema zabeležili 75 % padec smetenja, v Latviji 56 %, Estoniji 88 %, na Irskem 50 %. Po vključitvi manjših plastenk in pločevink v kavcijski sistem, so na Nizozemskem zabeležili 79 % manj smeti.
Slovaška
Pol leta pred uvedbo kavcijskega sistema, so pločevinke na Slovaškem po številu predstavljale približno 10 % vseh smeti. Leto po uvedbi kavcijskega sistema je ta delež padel na 4 %, dve leti kasneje na 2 %. Povedano drugače: po uvedbi kavcijskega sistema se je smetenje s pločevinkami zmanjšalo za 78 %. Podobno se je zgodilo s plastenkami: pred uvedbo sistema so predstavljale 11 % vseh smeti, leto po uvedbi 5 %, dve leti kasneje 2 %, skupaj so torej zabeležili 72 % manj plastenk med smetmi.
Na Slovaškem steklenice niso vključene v kavcijski sistem, po njegovi uvedbi je smetenje z njimi rahlo upadlo in se dve leti kasneje spet povečalo.
Latvija
V Latvijo so kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklenice uvedli februarja 2022. Smetenje spremljajo na določenih točkah obale jeseni, po sezoni. V 8 – 9 mesecih po uvedbi sistema, se je smetenje z embalažo, vključeno v sistem, zmanjšalo za 43 %. Padec smetenja se je nadaljeval tudi leto zatem z dodatnimi 22 % manj smeti. Skupaj so torej zabeležili 56 % manj smetenja, od tega 69 % manj plastenk, 52 % manj pločevink in 48 % manj steklenic.
Nizozemska
Poleti 2021 je Nizozemska v kavcijski sistem vključila še plastenke, manjše od 1l. Učinek na manj smetenja je bil takojšen in občuten. Pred uvedbo sistema so na kilometer našli 9,4 malih plastenk, pol leta po uvedbi samo še 4,4, tri leta kasneje 2,7 plastenk na kilometer, kar skupaj predstavlja 71 % manj smetenja s plastenkami.
Podobno se je zgodilo s pločevinkami. Preden so v sistem leta 2023 vključili tudi pločevinke, so na kilometer našli 25,3 pločevinke. Leta 2024 je bilo na kilometru samo še 4,9 pločevink, kar v primerjavi z letom 2022, predstavlja padec za 80 %.
Estonija
Kavcijski sistem so v Estoniji uvedli 2005 in vključuje plastenke, pločevinke in steklenice. Pred uvedbo je embalaža pijač predstavljala 80 % smeti ob cestah, dve leti po uvedbi pa manj od 10 %.
Irska
Republika Irska je kavcijski sistem uvedla februarja 2024, z njim zbirajo plastenke in pločevinke. Junija istega leta je raziskava ugotovila 30 % manj smetenja s pločevinkami in 20 % manj smetenja s plastenkami. Letna raziskava Coastalwatch Ireland je istega leta zabeležila najnižje število plastenk in pločevink v zadnjih 25 letih.