Ljubljana, 7. avgust 2025 – Vloženi zakon o kavcijskem sistemu bi bil lahko dober, če ne bi imel 54. člena o pogojni uvedbi, pravijo v Eko krogu. Namesto sredine 2028, bi sistem v najboljšem primeru dobili konec 2029, mogoče 2034, mogoče nikoli. Neodločnost politike v društvu, ki si za kavcijski sistem prizadeva že štiri leta, težko razumejo tudi zato, ker pogojna uvedba zanemarja ostale prednosti sistema: manj smetenja in z njim povezanih stroškov, konsistentno in visoko stopnjo kvalitetnega recikliranja, popolno sledljivost embalaže ter visoko motivacijo ljudi, proizvajalcev pijač in večine trgovcev.
“Prepričani smo bili, da bo končno zaživel tudi v Sloveniji, a nas je čakalo grenko presenečenje,” so močno razočarani v Eko krogu. Zakon je na mizi, a bo veljal le, če bodo poročila za leto 2026 navedla manj od 80 odstotkov ločeno zbranih plastenk in pločevink. “O trenutnem deležu se je pogovarjalo eno leto, gibali so se od dobrih 70 do 105 odstotkov, poročilo ni bilo nikoli javno objavljeno. Leta 2026 bodo enako nezanesljivi, prihodnja Vlada pa bo imela za odločitev, ki jo je sedanja tehtala tri leta, na voljo en mesec,” še dodajajo.
Zakon namreč predvideva, da se sklep sprejme 1.5.2027, zavezanci pa so dolžni o ločenem zbiranju poročati do 31. marca 2027. “Preverjanje podatkov ne bo možno, ker niso javni, ima jih komunalno gospodarstvo, ki sistemu nasprotuje in jih vedno lahko prikaže v skladu s svojimi interesi,” naštevajo v Eko krogu. Skrbi jih, da bi na tak način prikazali celo 90 odstotkov ločenega zbiranja in bili sklepi Vlade sprejeti na podlagi napačnih podatkov.
“Podobne manipulacije s podatki so bile na Češkem in v Španiji,” nadaljuje Vetršek, predsednik Eko kroga. Španska embalažna družba je trdila, da ločeno zbere 71 odstotkov plastenk, po preverjanju se je izkazalo, da zgolj 36. Delež zastonjkarstva (angl. free riding, embalaža, ki iz različnih razlogov ni poročana kot dana na trg) so cenili na 15 odstotkov. “Če bi v Sloveniji upoštevali zgolj 10 odstotkov zastonjkarstva, bi se potencialnih 85 odstotkov ločenega zbiranja takoj znižalo na malenkost več od 75,” pojasnjuje Vetršek.
V Belgiji, najuspešnejšem sistemu ločenega zbiranja brez kavcijskega sistema, zberejo 80,5 odstotkov plastenk in 65,6 odstotkov pločevink. “Da bi v Sloveniji z rumenimi zabojniki zdaj ali leta 2026 zbrali več kot 80 ali celo 90 odstotkov plastenk in pločevink, ne moremo slepo verjeti,” že dalj časa trdijo v Eko krogu.
“Kavcijski sistem financirajo proizvajalci pijač, medtem ko vsaj dve tretjini zbiranja z rumenimi zabojniki financirajo gospodinjstva in glede na zakon bi bilo tako vsaj še nekaj let. Nerazumljivo je, da lahko ena interesna skupina še vedno ustavlja uvedbo sistema, ki ga podpira preko 90 odstotkov ljudi in dokazano dobro deluje v več kot polovici EU. Škoda, ker je zakon dobro pripravljen in bi bil z umikom 54. člena in nekaj manjšimi popravki lahko odličen,” zaključi Vetršek.