Kaj je Seveso direktiva, zakaj in kaj zahteva

Ob požaru v TKI Hrastnik smo preverili, kaj od tovrstnih obratov zahteva Seveso direktiva, ki je nastala je zaradi preprečevanja večjih industrijskih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Ime ima po največji industrijski nesreči v zgodovini Evrope, ki se je julija 1976 zgodila v kraju Seveso v severni Italiji, v bližini Milana.

Med nenadzorovano eksplozijo pri proizvodnji triklorofenola, kemikalije, ki se uporablja za izdelavo sintetičnih herbicidov, je izbruhnil požar, ki je v ozračje sprostil oblak plina. Med drugimi strupenimi snovmi je vseboval 1 kg TCDD-ja (2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksin), za žive organizme zelo strupenega dioksina. Je nevaren organski odpadni kemični stranski produkt, ki nastane pri sežiganju kloriranih organskih spojin pri visokih temperaturah. Je brezbarven in brez vonja ter vpliva na kognitivne, učne in spominske procese ter ima rakotvoren učinek; je tudi bioakumulativen, saj ostane v zraku, vodi in tleh. Njegov vpliv na ljudi in živa bitja je tako nevaren, da so Seveso poimenovali »italijanska Hirošima«. Lokalnih prebivalcev o nesreči in nevarnosti posledic 10 dni ni obvestil nihče.

Reagirali so šele, ko so bile posledice že vidne: poginjale so živali in odmirale rastline. Požar je povzročil resne kožne težave (klorakne) zaradi izpostavljenosti dioksinu, čigar aerosol je prekril 18 kvadratnih kilometrov. Da bi preprečili vnos dioksina v prehransko verigo, so kasneje pobili še 80.000 živali. Vplivno območje so razdelili na več con. Cono A s 736 prebivalci so evakuirali in ogradili. Pregledanih je bilo 1.600 ljudi vseh starosti. Pri 447 je bilo ugotovljeno, da trpijo zaradi kožne bolezni (kloroaken). Za nosečnice je bil ustanovljen svetovalni center. Zaradi tveganja prirojenih napak se je 26 nosečnic po posvetovanju odločilo za splav.

Leta 1982 je nastala Seveso direktiva in uvedla stroge predpise z ukrepi za obvladovanje in preprečevanje resnih industrijskih nesreč, v katere so vpletene nevarne snovi. Njen namen je zagotoviti varnost delavcev na delovnem mestu in v primeru nesreče čim bolj zmanjšali posledice za prebivalstvo in žive organizme v okolici. Za merjenje nevarnih snovi zahteva napredne tehnologije, ki lahko opozorijo na tveganje onesnaženja zaradi prisotnosti nekaterih plinastih komponent. Visoko natančni senzorji kakovosti zraka, tehnike kemijske analize in sistemi za upravljanje podatkov, ki jih napajajo senzorji kakovosti zraka, so bistvena orodja za zagotavljanje, da se ravni nevarnih snovi ohranjajo v varnih mejah.

Od 1982 je bila direktiva Seveso večkrat posodobljena, tudi zaradi novih primerov resnih nesreč, v katere so bile vpletene nevarne snovi, kot sta bila nesreča s pesticidi v Bhopalu (Indija) in iztirjenje vlaka, naloženega s kemikalijami, v Ohiu (ZDA).

Seveso II (1996)

Uvedene so izboljšave pri obvladovanju tveganj, nadzoru tal okoli tovrstnih industrijskih objektov in načrtovanju za izredne razmere. To so preprečevanja nevarnosti za stanovanjska območja in mesta v bližini obratov, ki uporabljajo / proizvajajo nevarne snovi.

Seveso III (2012)

Dodane so bile nove vrste nesreč, kot so tiste, ki nastanejo pri dejavnostih skladiščenja in obdelave v rudarstvu, snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji gnojil, ter pirotehničnih in eksplozivnih spojin. Poleg tega se direktiva osredotoča na uskladitev z mednarodno zakonodajo in izboljšanje transparentnosti do javnosti in zaposlenih ter spodbuja sodelovanja javnosti.

V slovenskem Seveso registru je več kot 60 obratov, med večjimi tudi TKI Hrastnik.

 

Smernice iz direktive Seveso imajo skupni cilj: preprečiti resne nesreče v panogah, ki ravnajo z velikimi količinami nevarnih snovi.

1) Načrt za izredne dogodke:
* Obveznost razvoja in vzdrževanja notranjih (s strani podjetja) in zunanjih (s strani lokalnih oblasti) načrtov za izredne dogodke.
* Redni pregled in testiranje teh načrtov za ohranjanje njihove učinkovitosti.
* Obveznost obveščanja javnosti o povezanih tveganjih in varnostnih ukrepih.
* Sodelovanje javnosti pri odločanju v zvezi z gradnjo novih industrijskih obratov ali spremembo obstoječih.

2) Inšpekcijski pregledi in skladnost:
* Za zagotavljanje skladnosti z direktivo so potrebni redni inšpekcijski pregledi in revizije s strani pristojnih organov.
* Uvedba sankcij v primeru kršitev.

3) Varnostna poročila:
* Podjetja morajo predložiti podrobna varnostna poročila, ki vključujejo analize tveganj, preventivne ukrepe in ustrezne načrte za izredne dogodke.
* Redno ocenjevanje in posodabljanje teh poročil.4) Obveščanje o nesrečah:
* Obveznost takojšnjega obveščanja pristojnih organov v primeru nesreče.
* Zagotavljanje podrobnih informacij o nesreči in ukrepih, sprejetih za ublažitev in preprečevanje prihodnjih incidentov.