Odziv Eko kroga na prispevek z naslovom: Bodo pri Kumru tujim pijačarjem dali večmilijonsko darilo, ki ga bomo plačali vsi?, objavljen 20.11.2024 na spletnem portalu Necenzurirano.
Kavcijski sistem je strošek proizvajalcev pijač in ne gospodinjstev
Najprej želimo poudariti, da je Uroš Macerl res bil dolgoletni predsednik Eko kroga, po vstopu v politiko kot sopredsednik Vesne – zelene stranke, pa je konec leta 2021 s tega mesta odstopil. Od takrat je predsednik Eko kroga mag. Jure Vetršek.
Kavcijski sistemi za embalažo pijač v Evropi delujejo v 16 državah. Na Švedskem že 40 let, v Nemčiji 21 let. Od leta 2022 so ga vzpostavili v 6 državah, med njimi Slovaška, Romunija in Madžarska. S prvim januarjem 2025 bo začel delovati v Avstriji, oktobra na Poljskem, kaže da v kratkem tudi v Španiji in na Češkem. Ekonomsko in okoljsko so uspešni v velikih in majhnih državah, v bogatejših in manj bogatih.
V Eko krogu se za vzpostavitev takšnega sistema zavzemamo zaradi okoljskih prednosti. So edini način zmanjševanja smetenja. Kolegi iz Ekologov brez meja so z analizo smeti ob cestah ugotovili, da tretjino predstavljajo plastenke, pločevinke in steklenice, torej embalaža, ki bi jo zajame kavcijski sistem. Analizo so naredili v zimskih mesecih, v poletnih bi bil ta delež še višji. Dokazano je tudi, da kavcijski sistemi zberejo bistveno več te embalaže od običajnih načinov ločenega zbiranja, zbran material ni kontaminiran z drugimi odpadki in je visokokakovostno recikliranje za isti namen – plastenka v plastenko – zagotovljeno. Zato imajo kavcijski sistemi 30 % nižji ogljični odtis, porabijo manj naravnih virov in manj energije. Poskrbijo, da stare plastenke krožijo v zaprtem krogu industrije pijač in torej ne spodbujajo proizvodnje nove plastike.
Kavcijski sistemi so zelo transparentni. Vanj se zabeleži vsak kos embalaže, ki ga proizvajalci ali uvozniki pijač dajo na državni trg. Preko črtne kode beleži vsak vrnjen kos. Poskuse goljufij se hitro odkrije, podatki so dostopni praktično takoj. V sistemu z rumenimi zabojniki še danes nimamo točnih podatkov ne o danih količinah plastenk in pločevink na trg, ne o zbranih količinah. Na trg dane količine plastenk (ne pa tudi pločevink) se preračunajo glede na litre polnjenih pijač. Ločeno zbrane pa se oceni glede na delež izločenih plastenk v sortirnicah embalažnih družb. Glede na ne transparentnost obstoječega sistema obstaja upravičen sum, da proizvajalci in uvozniki pijač ne poročajo o realnih količinah te embalaže na trgu. Tako je v vseh sistemih ločenega zbiranja, kjer so netransparentni, pa je stopnja t.i. free-ridinga ponavadi visoka. Koliko ta stopnja znaša pri nas ni bilo nikoli ocenjeno.
Analize in podatki, na osnovi katerih komunalno gospodarstvo ocenjuje delež ločenega zbiranja plastenk in pločevink, niso javno dostopne in jih ni možno preveriti. Ne vemo, koliko ločeno zbranih plastenk se reciklira za isti namen, koliko se jih reciklira v druge izdelke, koliko se jih sežge in odloži. Zato upravičeno dvomimo o deležu ločenega zbiranja za recikliranje, ki ga navaja komunalno gospodarstvo. Ne transparenten poslovni model ustreza komunalnemu gospodarstvu, zagotovo pa ni v javnem interesu.
Kavcijski sistem potrošnikov, gospodinjstev, občin ali države ne bo stal nič. Stroške njegove vzpostavitve – kot se navaja v javnosti naj bi znašali 50 milijonov eur – in delovanja plačajo proizvajalci in uvozniki pijač po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca. V Sloveniji bi glede na predpise EU moralo to načelo veljati za vso odpadno embalažo že danes, a jo zaenkrat uspešno blokira komunalno gospodarstvo. Zbornica komunalnega gospodarstva pravi, naj bi gospodinjstvom prinesel 230 eur dodatnih stroškov letno. Ne pove pa, da to velja samo v primeru, ko bi ljudje kupovali pijače, zanje plačali kavcijo, prazno embalažo pa namesto v trgovino, odložili v rumeni zabojnik, javni smetnjak ali naravo.
Z izjemo Nemčije, kavcijske sisteme upravlja en operater. Po navadi ga ustanovita dva ključna deležnika: proizvajalci pijač in trgovci, pri čemer ne gre pozabiti, da so trgovci tudi proizvajalci pijač za svoje blagovne znamke. Temu ne ustreza nobena od obstoječih embalažnih družb. Proizvajalci pijač in trgovci bodo predvidoma ustanovili novega operaterja, kar verjetno ni po godu obstoječim embalažnim družbam, saj se bo nanj prenesla embalažnina, ki jim jo zdaj plačujejo proizvajalci.
Praktično vsi evropski kavcijski sistemi delujejo po nepridobitnem načelu: potencialni dobiček se lahko nameni za izboljšave in inovacije sistema. Financirajo se iz prodaje zbranega materiala, embalažnine in neizplačanih kavcij za embalažo, ki je ljudje nikoli ne vrnejo v trgovine. Operater trgovinam za vsak kos zbrane embalaže plača nadomestilo za upravljanje vračilne točke, ki vključuje amortizacijo investicije v avtomate, stroške prostora, dela in drobnega materiala. Na Finskem nadomestilo znaša 0,0129 eur/kos – 0,0252 eur/kos, v Latviji 0,0124 eur/kos – 0,0406 eur/kos. Kavcije krožijo skupaj z embalažo: od potrošnika do trgovine in nazaj, ter od trgovca do proizvajalca, od proizvajalca do kavcijskega sistema in nato od kavcijskega sistema do trgovca.
Kroženje kavcije v kavcijskem sistemu
Za kavcijsko embalažo je zagotovljeno recikliranje v nove plastenke in pločevinke v skladu z visokimi zahtevami za živilsko embalažo. Zberejo več kvalitetnega materiala, ki je na trgu vreden več. Več zbranega materiala pomeni manj ne izplačanih kavcij, a več prihodkov od prodaje. To sistem stimulira k zasledovanju osnovnega cilja: s stroškovno učinkovitim sistemom in široko mrežo vračilnih točk zbrati in reciklirati čim več plastenk in pločevink.
Razen SNS so uvedbo kavcijskega sistema podprle vse politične stranke prejšnje vlade. Sedanja vlada ga je zapisala v koalicijsko pogodbo. Podpira ga 94 – 95 % ljudi. Minister Kumer je v začetku poletja kljub temu pozval komunalno gospodarstvo k pripravi načrta, kako bi evropske cilje dosegli brez kavcijskega sistema. Poleti smo med pogovori deležnikov na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo na mizo dobili zgolj izhodišča, ki vključujejo prenos odgovornosti za ločeno zbiranje na lokalno raven, kar pomeni, da bi izboljšave plačale občine in gospodinjstva. Stroški in viri financiranja niso bili ocenjeni, od komunalnega gospodarstva pa nismo dobili zagotovila, da bi predlagane izboljšave obstoječega sistema zagotavljale izpolnjevanje EU ciljev.
Ko so se v Avstriji pogovarjali o tem, kako doseči EU cilje glede embalaže pijač, so ocenili štiri scenarije. Dva sta vključevala izboljšave obstoječega sistema. En scenarij je poleg teh izboljšav vključeval še kavcijski sistem za embalažo pijač, večjo od enega litra. Četrti scenarij je bila uvedba kavcijskega sistema po vzoru dobrih praks v drugih državah. Četrti scenarij je bil za 27 milijonov evrov cenejši od drugih opcij. Kavcijski sistem bo v Avstriji začel delovati 1. januarja 2025.
mag. Jure Vetršek, predsednik Eko kroga